<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Možnosti uporabe dan starih petelinčkov lahkega tipa</dc:title><dc:creator>Lavrič Mrvar,	Katja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Terčič,	Dušan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>perutnina</dc:subject><dc:subject>kokoši</dc:subject><dc:subject>nesni tip</dc:subject><dc:subject>dan stari petelinčki</dc:subject><dc:subject>uporaba</dc:subject><dc:description>Pri kokoših obstajajo negativne korelacije med nesnostjo in pitovnimi lastnostmi. Zato so na selekcijskih centrih usmerjeni bodisi v pridobivanje kokoši lahkega (nesnega) tipa, bodisi se ukvarjajo s selekcijo kokoši težkega (mesnega) tipa. Petelinčki lahkega tipa so pri teh sistemih pridobivanja končnih križancev višek. Rastejo namreč počasi, slabo izkoriščajo krmo, njihovo meso ni mehko. Pobijanje dan starih petelinčkov lahkega tipa je zelo problematično z etičnega, okoljskega in ekonomskega vidika. Zato se iščejo alternativne metode, s katerimi bi se izognili rutinskemu pobijanju teh živali. Trenutno so v ospredju zanimanja naslednje tri metode: pitanje petelinov lahkega tipa, uporaba kombiniranih pasem ter določitev spola zarodkom v valilnih jajcih (t.i. »in ovo« seksiranje). Glavni slabosti pitanja petelinov nesnega tipa sta dolgo trajanje pitanja, velika poraba krme in posledično veliki stroški za krmo. Kombiniranih pasem kokoši, ki bi zagotavljale ekonomsko opravičljivo prirejo mesa in jajc na trgu ni moč dobiti. Trenutno najboljša alternativa je uporaba optične spektroskopije, s katero se spol zarodka v valilnem jajcu določi po štirih dneh valjenja, torej še preden se pri zarodku razvije senzorični živčni sistem. Metoda omogoča, da se jajca z moškimi zarodki kmalu po začetku valjenja odstrani iz valilnika s čimer se prihrani pri energiji, odstranjena jajca pa lahko predelamo v krmo za živali. Glavne skrbi povezane s spektroskopsko metodo vključujejo natančnost določitve spola, stroškovno učinkovitost in dovolj veliko hitrost določanja spola, ki bi ustrezala potrebam industrije. V diplomski nalogi so opisani mehanizmi določanja spola pri pticah in možne rešitve za problem odvečnih petelinčkov nesnega tipa.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-09-19 07:17:11</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>130923</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 197459</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 76997635</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
