Kemična sestava plodov malinjaka (Rubus idaeus L.) in njihova vloga v prehrani ljudiOgorevc, Saša (Avtor) Mikulič Petkovšek, Maja (Mentor) kemična sestavamalineprehrana ljudiMaline vsebujejo različne kemične spojine, kot so ogljikovi hidrati, organske kisline, vitamini, minerali, fenolne spojine, aromatične spojine, beljakovine in lipidi. Sladkorji pripomorejo k boljšim senzoričnim lastnostim plodov. Od sladkorjev je bilo v malinah največ glukoze, fruktoze in saharoze. Fruktoza je najslajši sladkor. Maline imajo veliko vlaknin v primerjavi z drugim sadjem. Okoli 70 % vlaknin je netopnih, 30 % pa topnih. Vsebnost organskih kislin se z zorenjem in skladiščenjem zmanjšuje. Razmerje med sladkorji in kislinami vpliva na okus plodov. Vitamin C je antioksidant in telo varuje pred oksidativnim stresom. V konvencionalno pridelanih malinah je vsebnost vitamina C večja kot v ekološko pridelanih. Maline vsebujejo od 8 do 37,7 mg vitamina C/100 g svežih plodov. V divjih malinah je vsebnost vitamina C večja kot v gojenih. Poleg vitamina C antioksidativno delujejo tudi fenolne spojine. V malinah je od teh največ elagitaninov in antocianinov. Od aromatičnih snovi je največ aldehidov, sledijo ketoni in alkoholi. Vsebnost hlapnih snovi je odvisna od razvojnega stadija ploda. Glavni maščobni kislini v malinah sta linolna in linolenska kislina. Maline vsebujejo od 7,1 do 11,2 mg železa/g suhega vzorca, kar jih uvršča v vrh jagodičastih sadnih vrst iz rodu Rubus. Nekatere snovi s katerimi so maline bogate pripomorejo k zaviranju nastanka diabetesa, Alzheimerjeve bolezni in raka.[S. Ogorevc]20212021-09-19 07:17:05Diplomsko delo/naloga130922UDK: 634.711:543.6(043.2)VisID: 197458COBISS_ID: 76523267sl