Tehnologije pridelovanja, morfološke in kemijske lastnosti rabarbare (Rheum rhabarbarum L.)Pucelj, Erika (Avtor) Slatnar, Ana (Mentor) rabarbaraRheum rhabarbarummorfologijapridelavakemijske lastnostiRabarbara (Rheum rhabarbarum L.) je trajnica iz družine dresnovk (Polygonaceae). Njen rod sestavlja okoli 60 vrst. Izvira iz Kitajske, kjer so njene korenine uporabljali zaradi odvajalnih in očiščevalnih lastnosti. Vrtnina oblikuje osrednji koreninski preplet s številnimi stranskimi koreninami in rizomi. Njeni listi so veliki in valoviti do mehurjasti, listni peclji so lahko od rdeče do zelene barve. Cvetovi se združujejo v rahla socvetja, plodovi ki se oblikujejo so okrogli do ovalni, vsebujejo semena in imajo krila. Uporabni so predvsem mesnati listni peclji, ki so ob dodatku sladkorja sestavina sladic, marmelad in podobnega. Sami listi za uživanje niso namenjeni, saj so lahko zaradi vsebnosti oksalne kisline v večjih količinah toksični. Rabarbara je ena izmed vrtnin, katerih pridelava je v Sloveniji in tudi na svetu manj razširjena. Je toplotno manj zahtevna vrtnina, ustrezajo ji dobro odcedna tla bogata z organsko snovjo. Pridelek rabarbare je odvisen od genetskih lastnosti sorte, rastnih razmer in tehnologije pridelovanja. Za velike pridelke je potrebno obilno gojenje in dovolj padavin. Razmnožujemo jo lahko vegetativno ali generativno. Poznamo 3 različne načine gojenja: kot trajnico, enoletnico ali pa siljeno rabarbaro. Razlike med sortami so vidne na podlagi morfoloških lastnosti in tudi kemijske sestave. Kemijske spojine imajo velik pomen pri kakovosti in aromi. Količina posameznih kislin je lahko različna, vsebnost antocianov pa lahko določa barvo in daje rabarbari nekoliko bolj sladek okus.[E. Pucelj]20212021-09-19 07:16:55Diplomsko delo/naloga130921UDK: 635.48:581.4:543.6(043.2)VisID: 197457COBISS_ID: 76461059sl