<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Uspešnost naravne obnove v čistih smrekovih in mešanih bukovih sestojih na površinah prizadetih zaradi vetroloma</dc:title><dc:creator>Roger,	Aljaž	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Roženbergar,	Dušan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>naravna obnova gozda</dc:subject><dc:subject>vetrolom</dc:subject><dc:subject>smrekov gozd</dc:subject><dc:subject>mešani bukov gozd</dc:subject><dc:description>Naravne nesreče so zadnja desetletja vse bolj pogoste. V raziskovalni nalogi smo se osredotočili na površine prizadete zaradi vetroloma leta 2017 v Gozdnogospodarskem območju Slovenj Gradec. Želeli smo ugotovili, kakšno sposobnost naravne obnove ima gozd po tovrstnih ujmah. Podatke smo pridobivali v dveh stratumih gozdov. Enega so pred ujmo pokrivali čisti smrekovi sestoji, drugega pa mešani bukovi sestoji. V vsakem stratumu smo postavili 12 ploskev, velikih 10 x 10 m. Ugotovili smo, da v obeh stratumih na raziskovalnih ploskvah prevladuje zastiranje zeliščne plasti. Med stratuma smo ugotovili razlike, in sicer v bukovem stratumu je bilo z 11.117 osebki/ha več mladja kot v smrekovem stratumu s 6292 osebki/ha. Bukov stratum je imel bolj ugodno višinsko strukturo in drevesno sestavo z manjšim deležem problematične smreke in velikega jesena. Čeprav smo tudi na smrekovih rastiščih zabeležili nekatere ugodne znake, kot so manjši delež zastiranja talne vegetacije in večja raznolikost drevesnih vrst, ima smrekov stratum slabše možnosti za nemoten razvoj v primerjavi z bukovim stratumom.</dc:description><dc:publisher>[A. Roger]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-09-19 07:16:04</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>130915</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 630*23:630*42(043.2)=163.6</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 197451</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 79159811</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
