<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Oblikovanje označevalnega sistema kolesarskih poti na področju Slovenije</dc:title><dc:creator>Popit,	Eva	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kozole,	Emil	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kenda,	Boštjan Botas	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>vizualne komunikacije</dc:subject><dc:subject>grafično oblikovanje</dc:subject><dc:subject>usmerjanje</dc:subject><dc:subject>označevanje</dc:subject><dc:subject>kolesarstvo</dc:subject><dc:subject>oblikovanje aplikacije</dc:subject><dc:subject>oblikovanje sistema</dc:subject><dc:subject>uporabniška izkušnja</dc:subject><dc:subject>diplomska naloga</dc:subject><dc:description>V svoji diplomski nalogi sem se ukvarjala s problematiko pomanjkanja slovenske kolesarske infrastrukture. Ob porastu priljubljenosti kolesarstva v Sloveniji je problematika relevantna za vse večje število ljudi. Namembnost rekreativnega kolesarstva sta predvsem športno preživljanje prostega časa in nadgradnja kolesarskega performansa. Če rekreativni kolesar med aktivnostjo več pozornosti nameni usmerjanju kot aktivnosti sami, lahko ugotovimo, da infrastruktura ni dovolj dovršena. Za reševanje problema sem zasnovala aplikacijo, ki kolesarju pomaga pri njegovi aktivnosti – s sledenjem GPS signala ga na njegovi poti usmerja, beleženje svoje poti pa lahko kolesar po principu crowdsourcinga doda v bazo kolesarskih tras po Sloveniji. Prevoženo pot lahko kolesar z drugimi uporabniki aplikacije deli tudi z objavo na svojem uporabniškem profilu. Kot rekreativna kolesarka sem problem kot relevanten zaznala že pred začetkom dela na projektu. Zaradi pomanjkljivih usmerjevalnih oznak na poti, oziroma zaradi popolne odsotnosti usmerjevalnega sistema je bila uspešna navigacija med kolesarjenjem povsem nemogoča. Eno izmed svojih izkušenj sem v raziskovanju kasneje opredelila kot storitveni safari. Na začetku raziskovanja sem se lotila analize slovenske kolesarske infrastrukture, informacijskega oblikovanja ter usmerjanja. Z uporabo kvantitativne metodologije pa sem prvotno raziskovalno vprašanje razširila. S pomočjo intervjujev in izrisa uporabniške poti sem ugotovila, da sem infrastrukturni problem osnovala le na lastnem izkustvu. Izkazalo se je, da pomanjkanje označb predstavlja le del problema. Ob tem spoznanju sem projektu zastavila novo obliko in se lotila izdelave sistema. S pomočjo likovnih in tipografskih sredstev sem zasnovala koncept navigacijske kolesarske aplikacije. Za doseganje sistematične rešitve sem principe usmerjanja aplicirala na digitalni prostor. Tako sem na nivoju posamezne trase dosegla informacijsko zasnovo, ki bi lahko kasneje opremljala tudi fizične oznake. V svoji nalogi sem z metodo informacijskega oblikovanja nadgradila začetno opredelitev problema, s tem bolje definirala smer reševanja in lažje izbrala ustrezen pristop. Le z aktivnim sodelovanjem uporabnikov je namreč mogoče izboljšati njihovo uporabniško izkušnjo. Predstavljeni koncept pa vendar brez strokovne podpore ter ustreznih sredstev ostaja le ena izmed idej o izboljšavi vsakodnevnega življenja.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-09-18 09:00:30</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>130893</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 20971</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
