Razvoj naravnega mladja v poskusnih vrzelih visokogorskega smrekovega gozdaTomasino, Luka (Avtor) Diaci, Jurij (Mentor) visokogorski smrekov gozdnaravno pomlajevanjeekološki dejavnikobjedanje podmladkavrzelZaradi antropogeno spremenjene drevesne sestave, bujne pritalne vegetacije in preštevilne divjadi se visokogorski gozdovi le s težavo pomlajujejo. Z njimi je tako težje gospodariti in naravna obnova je dolgotrajna. V Pahernikovih gozdovih smo postavili 6 poskusnih vrzeli velikosti dveh drevesnih višin ter v njih analizirali 252 ploskvic s pomlajevanjem. Del ploskvic je bil postavljen naključno, del na mestih s pomladkom in del na prekopanih tleh. V raziskavi smo preučili izbrane ekološke dejavnike v poskusnih vrzelih in sestoju, strukturo naravnega pomladka ter vplive dejavnikov na pomlajevanje. Pomladile so se tri drevesne vrste: smreka, bukev in jerebika. Povprečna gostota mladja je znašala 6944 primerkov na ha in se je bistveno razlikovala v odvisnosti od temperature ter difuzne svetlobe po položajih v vrzeli. Mladje je bilo gostejše v vrzelih na nižjih nadmorskih višinah, na mikrorastiščih pod zastorom, ob robu vrzeli in z manj pritalne vegetacije, še posebej vrst iz rodu Calamagrostis sp., ter na mikrorastiščih z več drevesnimi ostanki. Velik problem je predstavljalo tudi objedanje divjadi, saj jerebika ni preraščala v višje plasti čez višino 20 cm.[L. Tomasino]20212021-09-18 07:16:35Diplomsko delo/naloga130850UDK: 630*22(043.2)=163.6VisID: 197201COBISS_ID: 92473091sl