Povezovanje družbenih gibanj Tajvana in Hongkonga proti vplivom kitajskih oblasti: Analiza obdobja od leta 2016 do leta 2020Knap, Ruby (Avtor) Istenič, Saša (Mentor) družbena gibanjakitajski faktorKitajskaTajvanHongkongNaraščajoča gospodarska, politična in vojaška moč Kitajski v 21. stoletju omogoča izvajanje pritiska v mednarodnih odnosih z namenom uresničevanja svojih političnih ciljev, za kar se uporablja izraz »kitajski faktor«. Delovanje kitajskega faktorja je še posebej močno na Tajvanu in v Hongkongu, ki si ju Kitajska prizadeva s stalnimi pritiski v prihodnosti integrirati v svoje ozemlje, na to pa se lokalno prebivalstvo odziva z mobilizacijo v družbenih gibanjih. Naloga se je zato osredotočila na razčlenitev koncepta kitajskega faktorja specifično na Tajvanu in v Hongkongu, analizo gibanj proti njemu ter na medsebojno povezovanje med gibanji s poudarkom na obdobju med letoma 2016 in 2020. Kljub razlikam v politični ureditvi območij je nasprotovanje skupni grožnji na Tajvanu in v Hongkongu privedlo do krepitve lokalne, pa tudi skupne identitete in posledično sodelovanja med obema civilnima družbama. Najbolj opazno je bilo to v primeru vzporednih gibanj leta 2014. Čeprav je v izbranem štiriletnem časovnem okviru na Tajvanu zaradi politike distanciranja od Kitajske pod vlado Cai Yingwen število protestov upadlo, so se prebivalci Tajvana množično mobilizirali v pomoč Hongkongu, v katerem je kitajske intervencije vse več. Gibanju proti zakonu o izročitvah je Tajvan pomagal z materialnimi viri, moralno podporo in predvsem znanjem o mobilizaciji, ki so ga Hongkonžani postopoma osvajali in nadgrajevali skozi družbena gibanja zadnjih let.[R. Knap]20212021-09-18 07:15:09Magistrsko delo/naloga130836UDK: 3(529)VisID: 482418COBISS_ID: 77051395sl