Vpliv prleškega narečja na rabo knjižnega jezika pri pouku v OŠPrajnar, Katja (Avtor) Godec Soršak, Lara (Mentor) govorŽe od otroštva nas spremlja govor in z njim tudi jezik, ki ga govorijo naši bližnji v nam domačem okolju. V otroštvu prevladuje neknjižni jezik, in sicer pokrajinski pogovorni jezik ali narečje. Knjižnega jezika se običajno ne naučimo kot prvega ali maternega jezika, ampak pride otrok v tesnejši stik z njim ob prelomnicah, kot je vstop v vrtec, sistematično usvajanje te zvrsti jezika pa se začne v osnovni šoli. Učitelj ima v vzgojno-izobraževalnem procesu pomembno vlogo. Učencem je vzor na različnih področjih, med drugim tudi glede rabe knjižnega jezika. Kljub temu razredni učitelji in učenci med poukom uporabljajo tudi neknjižne zvrsti oziroma narečje. Zato smo želeli raziskati, ali ima prleško narečje vpliv na govor učencev oziroma na rabo slovenskega knjižnega jezika (v nadaljevanju SKJ) pri pouku v prvem in drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju (v nadaljevanju VIO) osnovne šole ter na pedagoški govor razrednih učiteljev. Da smo lahko to preverili, smo najprej opravili zvočno snemanje, izvedeno v 1., 3. in 5. razredu. V vsakem posameznem razredu smo zvočno snemali dve učni uri, tj. eno učno uro slovenščine in eno učno uro spoznavanja okolja oziroma družbe. Temu je sledilo reševanje anketnih vprašalnikov, namenjenih učiteljicam in učencem, ki so sodelovali pri zvočnem snemanju, ter reševanje spletnih anketnih vprašalnikov za ostale učitelje. V celotni raziskavi je sodelovalo 17 učencev izbrane osnovne šole in 37 učiteljev osnovnih šol v Prlekiji. Z analizo podatkov smo ugotovili, da v pedagoškem govoru prevladuje raba SKJ oziroma raba knjižnega zbornega in knjižnega pogovornega jezika, za govor učencev pa smo ugotovili, da je delež knjižnih besed v govoru učencev 3. in 5. razreda večji kot delež knjižnih besed v govoru učencev 1. razreda. Tako je v količini rabe SKJ pri pouku bilo mogoče tudi zaznati največje razlike ravno med učenci 1. razreda in učiteljicami, medtem ko so med ostalimi učenci in učiteljicami bile te razlike veliko manjše. Učitelji se na neknjižne besede učencev med poukom odzivajo, to počnejo na različne načine. Z analizo govora med učiteljicami pa ni bilo mogoče zaznati večjih razlik glede rabe SKJ v odnosnem in v spoznavnem govoru. Učitelji, ki poučujejo več let, nasploh ocenjujejo svoje znanje SKJ boljše kot učitelji, ki poučujejo manj let (0–4 leta), učenje SKJ v osnovni šoli se jim zdi zelo pomembno, medtem ko je mnenje o rabi narečja v osnovni šoli med učitelji različno. V rabi SKJ učencev pri določenem učnem predmetu ni bilo večjih razlik, večja odstopanja so se pojavljala v rabi SKJ učencev 1. razreda v primerjavi z rabo SKJ učencev 3. in 5. razreda. V rabi SKJ glede na določen predmet so se pojavljale večje razlike le pri učiteljicah 1. razreda, glede na razred, v katerem poučujejo, pa teh razlik skorajda ni bilo mogoče zaznati. Izven pouka učitelji in učenci uporabljajo obe jezikovni zvrsti, primerni določenim okoliščinam. Podatki, ki smo jih pridobili z raziskavo, so uporabni predvsem za učitelje razrednega pouka, saj jih lahko spodbudijo k razmišljanju o njihovi vlogi pri razvoju govora učencev in s tem še izboljšajo svoje pedagoško delo.20212021-09-18 05:07:45Magistrsko delo/naloga130826COBISS_ID: 76705283sl