<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Relativno zaznavanje barve v abstraktni umetnosti</dc:title><dc:creator>Pegam,	Valerija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Selan,	Jurij	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>abstraktna umetnosti</dc:subject><dc:description>Pojem abstraktno postane slogan modernizma v začetku 20. stoletja. Kubistične težnje pomagajo razumeti razvoj geometrične abstrakcije in to zelo dobro izkoristijo evropski predstavniki abstraktne umetnosti. Na ameriških tleh se izoblikuje abstraktna umetnost kot umetnost improvizacije. Barva tako postane ključni element izražanja v abstraktni umetnosti. Učinki barv in potez čopiča so glavni izraz pri oblikovanju likovnega prostora abstraktnega ekspresionizma, hkrati predstavljajo neposredno povezavo čustvenega pretoka med  slikarjem in gledalcem. Barva in velikost predstavljata dve glavni likovni spremenljivki v abstraktni umetnosti, ki imata glavno vlogo pri izražanju umetnikovega notranjega doživljanja. Pri definiranju barv upoštevamo tri barvne dimenzije in sicer: barvnost, svetlost, nasičenost. Za naše izkustvo z barvo in naše doživljanje barv pa so pomembni barvni akordi. Na naše doživljanje barve ne učinkujejo posamično, ampak v sklopih. Barva nastane v naših očeh in možganih, vendar svojo vrednost izrazi šele ob primerjavi z drugo barvo in medsebojnimi barvnimi kontrasti. Temu pravimo barvni učinek. Naše oči so zmožne hitre prilagoditve na različne stopnje razsvetljave. Razlika med fizikalnim dejstvom in psihičnim učinkom se kaže v interakciji barv. Zaznava barve je tako subjektivna izkušnja posameznika. Najbolj izrazito se barve spreminjajo zaradi vpliva druge barve pri tem pa ima pomembno vlogo simultani kontrast. Logično razumevanje odnosov med barvami in barvnimi toni nam prikaže barvni krog. Barve se med sabo razlikujejo po svoji barvnosti in med sabo tvorijo nasprotja t. i. barvne kontraste, ki predstavljajo osnovno oblikovno sredstvo. Videnje in čutenje barve je za vsakega posameznika relativnega pomena. Po mnenju Albersa je barva najbolj relativen medij v abstraktni umetnosti. Optični učniki barve v abstraktni umetnosti gledalcu ponujajo izmenični vtis zaznavanja ploskev in globine likovnega prostora. Barva je eden bistvenih načinov izražanja v slikovnem prostoru abstraktne umetnosti. Vendar prostorninskost in ploskovitost barve v likovnem prostoru nista edini pojavni možnosti; pri formiranju likovnega prostora je pomemben tudi odnos med barvo in obliko. Kolažna tehnika ima v modernizmu osrednjo vlogo pri razvoju modernega slikarstva in kiparstva. Za abstraktno umetnost predstavlja kolaž najpomembnejši faktor reprezentacije, saj izbira industrijsko obarvanega papirja omogoča hitro primerjavo barvnih odtenkov.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-09-18 05:07:15</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>130823</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 76624899</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
