Psihosocialne stiske, bivanjska praznina ter uporaba drog med mladimi v vzgojnih zavodihJurca, Aurelija (Avtor) Rapuš Pavel, Jana (Mentor) družba tveganjaPsihosocialne stiske in občutek nesmiselnosti v življenju so po mnenju avtorjev ter po mnogih raziskavah v današnji družbi tveganja zelo pogoste, mladi pa so pri tem še posebej ranljiva skupina. V magistrskem delu skušam prikazati, kako in na kakšne načine se psihosocialne stiske in občutek bivanjske praznine povezujejo z uporabo drog, ki je danes med mladimi zelo pogosta, na prikrite načine celo spodbujena. V obzir sem vzela populacijo mladih iz vzgojnih zavodov, ki je ob tem še posebej ranljiva, saj ima običajno na voljo manj varovalnih dejavnikov psihosocialnega zdravja ter več kaotične in destruktivne rabe drog. V teoretičnem delu predstavljam osnovne značilnosti globalizacije in individualizacije ter njunih pridruženih procesov, ki na različne načine vplivajo na psihosocialni položaj družin in posledično njihovih otrok. Nadalje sledi še prikaz pomena družbenih značilnosti, ki vplivajo na povečan občutek nesmiselnosti pri ljudeh nasploh. V osrednjem delu teoretičnih izhodišč poskušam psihosocialne stiske pri mladih iz vzgojnih zavodov prikazati skozi koncept psihične odpornosti posameznika in pri tem osvetliti pomen varovalnih dejavnikov ter dejavnikov tveganja, ki se povezujejo tudi s samo uporabo drog. Pri tem tudi bolj osvetlim pomen občutka smisla kot individualnega varovalnega dejavnika psihične odpornosti in uporabe drog. V empiričnem delu skušam skozi osem biografskih pripovedi mladih, ki so nastanjeni v vzgojnih zavodih, prikazati dinamičnost in kompleksnost povezave bivanjske praznine, psihosocialnih stisk in uporabe drog znotraj raznih življenjskih kontekstov. Avtobiografske pripovedi zajemajo naslednje tematike: prelomnice mladih, ki se povezujejo z uporabo drog, psihosocialne stiske teh mladih, načini soočanja in razpoložljive podpore socialnega okolja ob psihosocialnih stiskah ter morebitne izkušnje bivanjske praznine in njeno osmišljanje. Ugotovitve kažejo na veliko razpršenost pripovedi mladih. V grobem lahko rečem, da so prelomnice, ki so se povezovale z uporabo drog, kompleksne in imajo poleg še veliko pridruženih dejavnikov, ki so vplivali na določene razplete življenjskih potekov mladih. Uporaba drog se v prevladujočem številu kaže kot posledica nekaterih situacijskih dejavnikov, ki se največkrat povezujejo s spremembo družbe. Prelomnicam so večkrat pridružene tudi nekatere stiske mladih. V večini so prisotne stiske v povezavi z družinskim področjem ter z bivanjem v vzgojnem zavodu in na področju partnerskega življenja. Droge mladi uporabljajo v različnih situacijah, ob tem pa v nekaterih prepoznavajo tudi koristne učinke za njihovo fizično ali psihično stanje. Prisoten je le manjši del sogovornikov, ki poroča o tem, da jim je bila droga edini način soočanja v stiskah. Sogovorniki navajajo še naslednje načine soočanja s stiskami: odmik, samozamotenje, uporaba čustvene podpore, risanje, poslušanje glasbe, soočanje na razumski ravni idr. Mladi povedo, da ob soočanju s psihosocialnimi stiskami v večini sami rešujejo svoje težave. Glede podpor pa večinsko poročajo predvsem o dostopnih neformalnih oblikah podpore v času stisk: podpori družine, prijateljev in partnerjev. Večinskemu delu mladih veliko podporo predstavlja tudi zavodska socialna mreža. V kontekstu bivanjske praznine mladi poročajo predvsem o doživljanju prehodnih obdobjih nesmiselnosti, ki so spremljali psihosocialne stiske. Načeloma pa skoraj vsi mladi jasno ubesedijo in osmišljajo svoj sedanji položaj.20212021-09-17 04:49:04Magistrsko delo/naloga130632COBISS_ID: 76560643sl