<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Omejitve pravnih poslov s kmetijskimi zemljišči in njihov vpliv na pravni promet</dc:title><dc:creator>Marčun,	Matej	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Juhart,	Miha	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>kmetijsko zemljišče</dc:subject><dc:subject>promet s kmetijskimi zemljišči</dc:subject><dc:subject>zakup kmetijskih zemljišč</dc:subject><dc:subject>status kmeta</dc:subject><dc:subject>odobritev pravnega posla</dc:subject><dc:subject>predkupni upravičenci</dc:subject><dc:description>Kmetijska zemljišča so dobrine, ki so izjemnega pomena za družbo, zato so posledično omejeni tudi pravni posli, katerih predmet so. Omejitve se v največji meri nanašajo na svobodno izbiro pogodbenega partnerja s strani lastnika zemljišča in na upravno kontrolo teh poslov, kar se v Republiki Sloveniji kaže v obliki instituta predkupnih upravičencev in kontrole pravnih poslov s strani upravnih enot. V skladu z evropskim pravnim redom pa morajo biti te omejitve sorazmerne in ne smejo biti diskriminatorne, saj evropsko pravo v povezavi s kmetijskimi zemljišči varuje tudi dve temeljni svoboščini, in sicer: prost pretok kapitala in posredno tudi svobodo ustanavljanja sedeža.
V ospredju naloge so predstavljene določbe Zakona o kmetijskih zemljiščih, ki urejajo promet s kmetijskimi zemljišči, vključno z osnovnima pojmoma, ki ključno vplivata na to ali, in na kakšen način se bo uporabljal Zakon o kmetijskih zemljiščih. Ta dva pojma sta kmetijsko zemljišče in status kmeta. 
Prodajna pogodba je najbolj tipičen in najbolj pogost pravni posel, zato mu je v nalogi namenjena osrednja pozornost, vključno z omejitvami, ki jih določa zakon in postopkom odobritve oz. neodobritve pravnega posla s strani upravne enote. Omejitev, ki je za prodajalce in potencialne kupce najbolj problematična, je institut predkupnih upravičencev. Zaradi tega se prodajalci in kupci poslužujejo različnih načinov, kako bi zaobšli uporabo kogentnih določb Zakona o kmetijskih zemljiščih. Ti načini so podrobneje predstavljeni na podlagi sodne prakse in lastnih izkušenj avtorja.
Dajanje kmetijskih zemljišč v zakup je prav tako izrednega pomena tako za same kmete kot tudi za družbo, vendar je izvajanje zakupa v praksi popolnoma drugačno, kot je pozitivnopravna ureditev tega pravnega posla.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-09-16 09:00:10</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>130589</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 99575</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 76676355</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
