<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Glavna obravnava v upravnem sporu kot človekova pravica</dc:title><dc:creator>Anadolli,	Sara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kaučič,	Igor	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Žuber,	Bruna	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>glavna obravnava - upravni spor - Upravno sodišče -Vrhovno sodišče - Ustavno sodišče - Evropsko sodišče za človekove pravice - Zakon o upravnem sporu - Ustava Republike Slovenije -Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljih svoboščin</dc:subject><dc:description>Magistrsko diplomsko delo z naslovom Glavna obravnava v upravnem sporu kot človekova pravica celovito obravnava vprašanje (ne)izvedbe glavne obravnave v upravnem sporu. Mednarodni in slovenski predpisi predvidevajo javne sodne postopke z neposrednim ustnim obravnavanjem zadev. Prvi odstavek 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin določa, da je javna obravnava sestavni del pravice do poštenega sojenja. Ustava Republike Slovenije posredno ureja glavno obravnavo v upravnem sporu, in sicer zlasti v 22. členu (enako varstvo pravic), 23. členu (pravica do sodnega varstva) in 24. členu (javnost sojenja). Glavno obravnavo kot zakonsko materijo podrobneje urejajo določbe Zakona o upravnem sporu in Zakona o pravdnem postopku. Izhajajoč iz ugotovitev Evropskega sodišča za človekove pravice, Ustavnega sodišča Republike Slovenije in Vrhovnega sodišča Republike Slovenije v magistrskem diplomskem delu zagovarjam dosledno izvedbo glavne obravnave, predvsem v primeru spornega dejanskega stanja in ko stranka njeno izvedbo izrecno zahteva. Vrhovno sodišče Republike Slovenije in Ustavno sodišče Republike Slovenije sta v novejši sodni praksi zavzela enotno stališče, da ima glavna obravnava v upravnem sporu enako naravo in smisel kot glavna obravnava v katerem koli drugem sodnem postopku. Ustavno sodišče Republike Slovenije je pravico do glavne obravnave v upravnem sporu opredelilo kot samostojno človekovo pravico, ki jo zagotavlja 22. člen Ustave Republike Slovenije. Pravica ni absolutna, zato morajo biti posegi vanjo zakonsko določeni ter prestati ustavna testa legitimnosti (tretji odstavek 15. člena Ustave Republike Slovenije) in sorazmernosti (2. člen Ustave Republike Slovenije).</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-09-16 09:00:02</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>130585</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 99574</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 76987139</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
