<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Telesna sestava zaposlenih v Splošni bolnišnici Novo mesto</dc:title><dc:creator>Mrhar,	Anja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Benedik,	Evgen	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Hren,	Irena	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>prehrana</dc:subject><dc:subject>prehranski status</dc:subject><dc:subject>telesna sestava</dc:subject><dc:subject>prekomerna telesna masa</dc:subject><dc:subject>visceralna debelost</dc:subject><dc:subject>zdravje na delovnem mestu</dc:subject><dc:subject>zaposleni v zdravstvu</dc:subject><dc:description>Telesna sestava je indikator prehranskega statusa, ki odraža stopnjo tveganja za razvoj kroničnih nenalezljivih bolezni (KNB). Namen magistrske naloge je bil oceniti telesno sestavo in stanje prehranjenosti zaposlenih (zaradi skladja s Slovarjem slovenskega knjižnega jezika bomo v nadaljevanju dela uporabili termin »zaposlenci«) v zdravstvu. Raziskava je obsegala meritve telesne sestave (telesna višina, telesna teža, obseg pasu (OP), obseg bokov, maščobna masa (FM) in nemaščobna masa (FFM)  506 zaposlencev Splošne bolnišnice Novo mesto (SBNM) in so bile pridobljene v sklopu delavnic promocije zdravja na delovnem mestu, ki so potekale v obdobju od novembra 2015 do decembra 2019. Za meritev FM in FFM je bila uporabljena bioelektrična impedančna analiza (BIA). Stanje prehranjenosti zaposlencev, ovrednoteno z indeksom telesne mase (ITM) smo primerjali z reprezentativnim vzorcem slovenske splošne populacije, katerega podatki so bili pridobljeni s strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) v sklopu presečne raziskave SI.Menu 2017/18. Ugotovili smo, da delež čezmerno hranjenih in debelih zaposlencev SBNM (51,3 %, N=259) ne presega deleža čezmerno hranjenih in debelih v slovenski splošni populaciji (59,8 %). Ob tem pa smo zasledili, da zaposlenci SBNM v povprečju s starostjo hitreje pridobivajo telesno maso (1,9 kg v obdobju 10 let) kakor slovenska splošna populacija (1,4 kg v obdobju 10 let). Z uporabo kriterijev OP in razmerja pas-boki (RPB) smo med zaposlenci SBNM zasledili relativno visok delež visceralne debelosti (51,4 %, N=253; 41,6 %, N=205). Tudi med tistimi, ki so glede na vrednost ITM normalno hranjeni.  Iz vzorca smo dodatno izpostavili 60 zaposlencev zdravstvene nege in raziskali razlike v telesni sestavi glede na stopnjo izobrazbe ter dolžino delavne dobe. Ob pregledu parametrov telesne sestave pri vzorcu osebja zdravstvene nege zaradi majhnosti vzorca nismo zabeležili statističnih razlik glede na izobrazbo (p=0,319) in delovno dobo (p=0,100).</dc:description><dc:publisher>[A. Mrhar]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-09-16 07:16:05</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>130531</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 613.2-057.11:614.21</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 196662</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 76687107</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
