<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Optimizacija portfeljev za vrednostne papirje s težkimi repi</dc:title><dc:creator>Babnik,	Eva	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kokol-Bukovšek,	Damjana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>indeks ekstremnih tveganj</dc:subject><dc:subject>Markowitzev model</dc:subject><dc:subject>optimizacija portfelja</dc:subject><dc:subject>repno tveganje</dc:subject><dc:subject>teorija ekstremnih vrednosti</dc:subject><dc:subject>testiranje za nazaj</dc:subject><dc:subject>težkorepe porazdelitve</dc:subject><dc:description>Precej časa so znanstveniki domnevali, da so donosi vrednostnih papirjev porazdeljeni normalno, zaradi česar veliko modelov za optimizacijo portfelja temelji na normalni porazdelitvi. Eden najbolj popularnih je Markowitzev model optimizacije portfelja. Leta, ki so sledila po finančni krizi leta 2008, so pokazala, da sta tehnični napredek finančnih trgov in njihova globalizacija prinesla tudi nekaj novih izzivov oziroma vprašanj. Eden od teh je potreba po strategijah diverzifikacije, ki upoštevajo velike izgube in naraščajočo odvisnost od donosov sredstev v kriznih obdobjih. To je tudi povečalo pomen ne-Gaussovih modelov in odvisnosti od repa pri optimizaciji portfelja. 

Zaradi empiričnih dokazov, ki temeljijo na različnih podatkih, je med strokovnjaki danes splošno sprejeto, da vrednosti finančnih instrumentov nakazujejo na težkorepo porazdelitev. Cilj tega dela diplomskega seminarja je tako opisati optimizacijo portfeljev, katerih vrednosti so slučajne spremenljivke s težkimi repi. Podrobneje bom opisala klasičen Markowitzev model, enako utežen portfelj in pristop z indeksom ekstremnih tveganj. Zadnja metoda izvira iz teorije ekstremnih vrednosti in je še posebej močna v primeru težkih repov, za katere je ta metoda tudi zasnovana. Zmanjšuje verjetnost velikih izgub in zato lahko pripomore k boljši vrednosti portfelja tudi v času visokega tveganja na trgih.

Na koncu bom raziskala kakšen potencial imajo opisane optimizacijske metode v praksi, pri čemer bo primerjava temeljila na testiranju za nazaj, kjer bom za podatke vzela dnevne cene delnic, ki sestavljajo indeks EURO STOXX 50 v obdobju od leta 2001 do leta 2011.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-09-16 07:15:32</dc:date><dc:type>Delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>130524</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 519.2</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 120121</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 76686851</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
