Skladiščenje klimakterijskega in neklimakterijskega sadja na primeru jabolk in pomarančMetelko, Anja (Avtor) Vidrih, Rajko (Mentor) klimakterijsko sadjeneklimakterijsko sadjeetilenskladiščenje sadjametabolna aktivnostvoskijabolkapomarančeMed skladiščenjem tako jabolk, kot pomaranč prihaja do številnih sprememb, ki lahko spremenijo kakovost in posledično sprejemljivost pri potrošnikih. Zato v živilski industriji uporabljajo različne pristope za ohranjanje kakovosti plodov in podaljševanje njihove življenjske dobe, kot so znižanje vsebnosti kisika, nizke temperature, uporaba inhibitorjev učinkovanja etilena in uporaba voskov. V diplomskem delu smo proučevali literaturo o metabolni aktivnosti klimakterijskega kot neklimakterijskega sadja s poudarkom ugotavljanja razlik med obema skupinama. Temperatura je eden izmed pomembnih dejavnikov skladiščenja, za jabolka so optimalne temperature 0-3 °C, za tropsko sadje, kot so pomaranče pa so potrebne višje temperature (nad 10 °C), saj so dovzetne za poškodbe zaradi nizke temperature. Območja optimalne temperature skladiščenja se do neke mere razlikujejo med sortami obeh skupin sadja. Z nizko temperaturo in nizko vsebnostjo kisika vplivamo na zmanjšanje biosinteze endogenega etilena in tako zaustavimo procese zorenja, saj je etilen akter zorenja klimakterijskega sadja. Voske uporabljamo predvsem za agrume, le ti zamašijo pore in tako otežuje izmenjavo plinov skozi kutikulo, plodovom dajejo tudi sijaj in preprečuje izgubo mase. Če primerjamo komercialne in sintetične voske, so slednji veliko bolj učinkovito ohranjali maso in bioaktivne komponente. Dodatek nanogline sintetičnim voskom je še dodatno izboljšala funkcionalne lastnosti.[A. Metelko]20212021-09-16 07:15:22Diplomsko delo/naloga130521UDK: 664.8.03:634.11+634.41VisID: 196657COBISS_ID: 76350979sl