<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Razvijanje jezikovne zmožnosti z didaktično igro pri slovenščini v 4. razredu</dc:title><dc:creator>Resnik,	Mojca	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bešter Turk,	Marja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Rot Vrhovec,	Alenka	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>jezikovna zmožnost</dc:subject><dc:description>Didaktična igra je dinamična metoda dela, saj so učenci med igro zelo aktivni, uporabljajo različne konkretne materiale in doživljajo izkustveno učenje. Igra jim omogoča veselje, zabavo, preizkušanje različnih stvari, poleg tega pa se sploh ne zavedajo, da se z igro učijo. 
V UN za slovenščino (2018) je didaktična igra omenjena predvsem v prvem triletju, kasneje pa skoraj ne več. Glede na to, da naj bi imela pozitivne učinke na motivacijo in aktivnost učencev ter trajnost znanja, smo z raziskavo, ki je preplet kvalitativne in kvantitativne raziskave, poskušali ugotoviti, ali velja to tudi za učence 4. razreda. V raziskavo smo vključili dva oddelka 4. razreda, eden je bil eksperimentalna skupina, drugi pa kontrolna. V eksperimentalni skupini so bile izvedene tri didaktične igre pri jezikovnem pouku slovenščine, in sicer pri obravnavi tvorjenja povedi, rabe velike in male začetnice ter pomenskih razmerjih med besedami. Didaktične igre, ki smo jih zasnovali in preizkusili, so primerne za utrjevanje in ponavljanje snovi ter za različne učne oblike, kot so individualno delo, delo v paru in skupinsko delo. 
V empiričnem delu magistrskega dela so predstavljeni rezultati raziskave, ki smo jih dobili z analizo preizkusov učencev ter anket za učence in učitelje. Učenci so pred izvedbo didaktične igre in po njej dobili preizkus znanja, s katerim smo ugotovili, kakšen vpliv ima didaktična igra na njihovo trajnost znanja. Z anketnimi vprašalniki in opazovalnim listom pa smo ugotovili, da so učenci med didaktično igro zelo aktivni, med seboj sodelujejo, se zabavajo, se jim ta način učenja zdi zelo privlačen in sprejemajo znanje z navdušenjem. Opazili smo, da je pri učencih, ki so se učili z didaktičnimi igrami, za razliko od učencev, ki smo jih učili frontalno, trajnost znanja nekoliko daljša, so pa učenci eksperimentalne skupine učno vsebino, ki smo jo poučevali s pomočjo didaktičnih iger, lažje ozavestili in priklicali v spomin kot učenci kontrolne skupine. Učenci so v anketi po izvedbi didaktičnih iger navajali, da so jim bile didaktične igre zelo všeč. Vsi so mislili, da se le igrajo, všeč pa jim je bilo tudi to, da so bili ves čas aktivni. 
Tudi anketirani učitelji 4. razreda navajajo podobne ugotovitve o rabi didaktičnih iger. Največ anketiranih si želi pogosteje uporabljati didaktične igre, ker verjamejo, da se bodo učenci z igro naučili več, učne ure bodo bolj razgibane in zabavne, učenci bodo na tak način bolj motivirani za učenje, bolj sproščeni in aktivnejši. Največ učiteljev 4. razreda uporablja didaktične igre enkrat do dvakrat mesečno in veliko anketiranih bi si želelo izvajati več didaktičnih iger pri slovenščini. Najpogosteje uporabljajo igre pri razvijanju jezikovne, slogovne, pravopisne in pravorečne zmožnosti in v uvodnem delu ure. Prednost dajejo predvsem didaktičnim igram za dvojice ter jih največkrat uporabijo pri ponavljanju učne snovi. Ideje za didaktične igre pa dobijo predvsem v literaturi, manj kot polovica anketiranih pa si jih izmisli sama ali ideje najdejo na spletu.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-09-16 04:47:50</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>130510</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 76392451</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
