<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Primerjava komunikacije med zaposlenimi v organizacijah javnega in zasebnega sektorja</dc:title><dc:creator>Marolt,	Staša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Rozman,	Tadeja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>javni sektor</dc:subject><dc:subject>zasebni sektor</dc:subject><dc:subject>komunikacija</dc:subject><dc:subject>poslovno-uradovalna komunikacija</dc:subject><dc:subject>notranja komunikacija</dc:subject><dc:description>Komunikacija je ena najpomembnejših veščin, ki jo usvajamo celo življenje. Po eni strani jo lahko vidimo kot nekaj povsem preprostega in samoumevnega, ampak poglobljeno raziskovanje te tematike pokaže, da je lahko zelo zapletena. Komunikacija ni pomembna samo v domačem okolju, ampak tudi v profesionalnem, saj z njo vplivamo na uspešno doseganje ciljev in ugled organizacije. 
V diplomskem delu smo proučevali notranjo poslovno-uradovalno komunikacijo v organizacijah, kjer smo se osredotočili na zaposlene v javnem in zasebnem sektorju, in sicer z namenom ugotoviti, ali obstajajo katere ključne razlike med njima. Izpostavili smo verbalni način komunikacije, ki vključuje govorno, pisno in elektronsko komunikacijo. 
V teoretičnem delu je bila uporabljena metoda deskripcije, s katero se je pojasnjevalo ključne pojme in teorije, in sicer kaj je komunikacija, kakšne vrste in načini komunikacije obstajajo ter kako poteka v organizacijah. V empiričnem delu je bila uporabljena kvantitativna metoda, in sicer anketiranje. Rezultati ankete so pokazali, da ima več anketirancev organizirana izobraževanja/usposabljanja o komunikaciji v javnem sektorju. Najpogostejši način komunikacije med zaposlenimi je uporaba telefona. V nadaljevanju smo ugotovili, da komunikacija zelo vpliva na motivacijo zaposlenih, uspešnost organizacije in medosebne odnose. Na splošno zaposleni, ne glede na sektor, dobro poznajo in upoštevajo pravila poslovno-uradovalne komunikacije. V javnem sektorju emotikone uporabljajo v večini le s sodelavci, medtem ko v zasebnem sektorju emotikone uporabljajo tako s sodelavci kot tudi vodjo. Zaposlene v javnem sektorju motijo slovnične napake, pogovorno izražanje in tikanje, zaposlene v zasebnem sektorju pa slovnične napake in pogovorno izražanje. Zaposleni v javnem sektorju pogosteje vikajo nadrejene kot zaposleni v zasebnem sektorju.</dc:description><dc:publisher>[S. Marolt]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-09-15 09:55:00</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>130480</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 331.1</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 16987</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 78784003</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
