<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Doza, ki jo prejme pacient pri slikanju ledvene hrbtenice pri horizontalnem poteku centralnega žarka</dc:title><dc:creator>Ropič,	Anja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Širovnik,	Nina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Mekiš,	Nejc	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Fujan,	Maja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Medič,	Mojca	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>radiološka tehnologija</dc:subject><dc:subject>ledvena hrbtenica</dc:subject><dc:subject>stranska projekcija</dc:subject><dc:subject>doza ionizirajočega sevanja</dc:subject><dc:subject>horizontalen potek žarka</dc:subject><dc:subject>optimizacija protokola</dc:subject><dc:description>Uvod: Rentgensko slikanje ledvene hrbtenice je ena izmed najpogostejših preiskav v splošni radiografiji, pri kateri bolnik prejme relativno visoko dozo ionizirajočega sevanja. Doza ionizirajočega sevanja, ki jo dobi pacient pri stranski projekciji ledvene hrbtenice, je opisana kot ekvivalent 50 slikanj prsnega koša Namen: Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, kako oddaljenost pacienta od slikovnega sprejemnika vpliva na dozo, ki jo prejme pacient pri stranskem slikanju ledvene hrbtenice pri horizontalnem poteku centralnega žarka. Metode dela: Raziskavo smo izvedli v dveh delih. V prvem delu naloge smo merili doze na dveh antropomorfnih fantomih ledvene hrbtenice PBU 60 in RS-113T z različnimi atenuacijskimi koeficienti v treh različnih položajih. V drugem delu naloge smo doze ionizirajočega sevanja primerjali glede na različne atenuacijske koeficiente prej omenjenih fantomov, ter ugotovili ali se doza spreminja glede na priležnost slikovnega sprejemnika k pacientu oz. fantomu. Na obeh fantomih smo odčitali izmerjeno vrednost produkta doze in površine (DAP). Prav tako smo izračunali vstopno kožno dozo (VKD), efektivno dozo (E), SNR, CNR in dozo ionizirajočega sevanja na organe.  Rezultati: V raziskavi smo dokazali statistično značilne razlike v dozi ionizirajočega sevanja pri slikanju ledvene hrbtenice pri vseh treh položajih, ki smo jih izvajali ter pri obeh antropomorfnih fantomih PBU 60 in      RS-113T. Vrednosti DAP, VKD ter efektivne doze so bili pri obeh fantomih, torej PBU 60 ter RS-113T najmanjše pri položaju kjer je slikovni sprejemnik ob mizi, fantom ob slikovnem sprejemniku (položaj 3), največje pa pri položaju kjer je slikovni sprejemnik v osnovnem položaju, fantom na sredini preiskovalne mize (položaj 1). Razlika v DAP-u med omenjenima položajema pri fantomu PBU 60 je 25,15 ?Gy m2, pri fantomu RS-113T pa 122,97 ?Gy m2. Razlika v VKD med omenjenima položajema pri fantomu PBU 60 je 5,21 mGy, pri fantomu RS-113T pa 11,98 mGy. Razlika v efektivni dozi med omenjenima položajema pri fantomu PBU 60 je 42,72 ?Sv, pri fantomu RS-113T pa 144,76 ?Sv.  Razprava in zaključek: V naši raziskavi je bilo dokazano da oddaljenost pacienta od slikovnega sprejemnika vpliva na dozo ionizirajočega sevanja. Razlika v povprečju med položajem 3 in položajem 1 pri fantomu PBU 60 za DAP je 23,1 %, VKD 62,5% in efektivna doza 25,0 %. Razlika v povprečju med položajem 3 in položajem 1 pri fantomu RS-113T za DAP je 45,4 %, VKD 75,2 % in efektivna doza 47,4 %. Za nadaljnje raziskave v prihodnosti priporočamo optimizacijo ekspozicijskih pogojev, pri posameznem položaju ter izvedbo meritev na pacientih.</dc:description><dc:publisher>[A. Ropič, N. Širovnik]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-09-15 07:46:08</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>130427</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 616-07</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 107702</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 76446723</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
