<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Obdobje tranzicije - prehod iz domačega okolja v dom starejših občanov</dc:title><dc:creator>Mohar,	Urška	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Galof,	Katarina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Lebar,	Cecilija	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>delovna terapija</dc:subject><dc:subject>starostnik</dc:subject><dc:subject>starost in staranje</dc:subject><dc:subject>institucionalno varstvo</dc:subject><dc:subject>življenjski prehodi</dc:subject><dc:description>Uvod: Staranje je biološki proces, ki se odvija v vseh živih bitjih od rojstva do smrti. Glede na to, da se starost prebivalcev vztrajno viša, je vprašanje oziroma področje institucionalne oskrbe vse pomembnejše. Prehod iz domačega okolja v dom starejših občanov je za večino ljudi ena izmed težjih sprememb v njihovem življenju. Poleg slabšanja zdravja je največja izguba za starostnika tudi izguba lastnega doma. Namen: Namen diplomskega dela je raziskati, kakšni so izsledki študij na področju prehoda starostnika iz domačega okolja v dom starejših občanov. Zanima nas predvsem, kako se spremeni način življenja, rutin in navad, do katerih pripelje sprememba življenjskega okolja, ter kakšna je vloga delovnega terapevta v tem procesu. Metode dela: Uporabljena je bila deskriptivna metoda s pregledom tematsko ustrezne literature. V sintezo je bila vključena literatura, objavljena v obdobju med leti 2008 in 2019. V pregledu je bilo pregledanih in analiziranih 10 člankov v angleškem jeziku. Rezultati: Vzroki za prehod so največkrat poslabšanje zdravstvenega stanja in telesnih funkcij, želja po varnosti in socialni vključenosti ter strah pred nalaganjem prevelikega bremena na svojce oziroma sorodnike. Smiselne dejavnosti in vsakodnevna rutina predstavljajo velik in pomemben del identitete posameznikov ter posledično prispevajo k zdravju in dobremu počutju. Starejši so želeli skozi proces prehoda obdržati smiselne dejavnosti in navade, predvsem tiste, ki so del njihove identitete. Ob prehodu v domsko oskrbo ni nujno, da starejši spremeni vrste dejavnosti, spremenijo se vzorci izvajanja dejavnosti in njihova frekvenca izvajanja. Posamezne vrste dejavnosti se povečajo, na primer kulturne in družbene dejavnosti. Spet druge se lahko zmanjšajo, na primer nakupovanje, dejavnosti, povezane z računalnikom. Razprava in zaključek: Vloga delovnega terapevta v obdobju prehoda med domačim in institucionalnim okoljem je ljudem omogočiti vključevanje v za njih smiselne dejavnosti. Delovna terapija vpliva tako na fizično, psihično kot tudi kognitivno delovanje posameznika in s tem na prilagajanje novemu okolju. Uspešna prilagoditev je povezana z udejstvovanjem v pomembnih dejavnostih ter za večino pomeni občutek doma in domačnosti.</dc:description><dc:publisher>[U. Mohar]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-09-15 07:45:38</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>130421</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 615.8</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 107696</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 76578307</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
