<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Šestminutni test hoje pri bolnikih s pljučnim rakom</dc:title><dc:creator>Smodiš,	Nastja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>But Hadžić,	Jasna	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Pori,	Primož	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>pljučni rak</dc:subject><dc:subject>telesna zmogljivost</dc:subject><dc:subject>6-minutni test hoje</dc:subject><dc:subject>vadbena intervencija</dc:subject><dc:description>Pljučni rak spada med tumorje torakalnih organov in velja za najpogostejšega med vsemi raki na svetu. Najpogostejši vzrok za nastanek pljučnega raka je kajenje, ki lahko poveča nevarnost nastanka za 8- do 30-krat. V Sloveniji je rak pljuč po pogostosti med vsemi raki pri moških na tretjem in pri ženskah na četrtem mestu. Zmanjšanje smrtnosti je odvisno od preventive, zgodnje diagnostike in zdravljenja, vendar pa dandanes ni več pomembno le to, ali bo bolnik preživel, temveč tudi to, kako bo živel po končanem zdravljenju. Predhodne raziskave kažejo, da je boljša telesna pripravljenost povezana z zmanjšanim tveganjem prezgodnje umrljivosti.

Šestminutni test hoje (6MTH) je najbolj uporabljen ne-laboratorijski test za merjenje kardiorespiratorne zmogljivosti pri osebah s pljučnim rakom in drugimi pljučnimi boleznimi. Največkrat se uporablja za pred- in pooperativno oceno telesne zmogljivosti bolnika. Je varen, preprost test, ki se izvaja na trideset metrskem hodniku. Naloga merjenca je, da v 6 minutah prehodi čim daljšo razdaljo.

Namen magistrskega dela je bil izračunati normativno vrednost 6MTH pri bolnikih s pljučnim rakom in preveriti ali je možno z vadbenimi intervencijami izboljšati doseženo razdaljo in telesno zmogljivost.

V pregled so bile vključene randomizirane klinične raziskave, napisane v angleškem jeziku in narejene na odraslih osebah (moških in ženskah), starejših od 18 let. Udeleženci so bili razdeljeni v dve skupini. Kontrolna skupina je bila deležna običajne bolnišnične oskrbe, udeleženci v intervencijskih skupinah pa so izvajali vse od aerobne vadbe, do vadbe za inspiratorne mišice, vadbe za moč in vibracijske vadbe.

V sistematičnem pregledu smo ugotovili, da je bila med udeleženci kontrolne skupine povprečna razdalja šestminutnega testa hoje 437 metrov in v kar polovici raziskav je bila vrednost testa na koncu nižja, kot pri začetnih meritvah. Pri intervencijskih skupinah je pri osmih od desetih raziskav prišlo do izboljšanja rezultata. Prav tako je bila v teh raziskavah intervencija izključno vadbene narave. Začetna vrednost prehojene razdalje 6MTH je znašala 463 metrov, končna vrednost pa 498 metrov, kar pomeni, da so udeleženci po intervenciji prehodili v povprečju 35 metrov več. Iz tega lahko sklepamo, da lahko vadbene intervencije pri bolnikih s pljučnim rakom ohranijo in minimalno izboljšajo telesno zmogljivost, kar pri posameznikih s pljučno patologijo predstavlja klinično pomembno izboljšanje.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-09-15 07:15:02</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>130409</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 34523</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 81671683</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
