<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Analiza spremenljivosti moči vetrne elektrarne</dc:title><dc:creator>Leban,	Kevin	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Čepin,	Marko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>turbina</dc:subject><dc:subject>energija</dc:subject><dc:subject>veter</dc:subject><dc:subject>obnovljivi viri</dc:subject><dc:description>Diplomsko delo zajema obravnavano tematiko od prvih primerkov uporabe vetrnih mlinov pa vse do sodobnih hitro tekočih vetrnic. V zadnjih tridesetih letih se je v svetovnem merilu nameščena moč vetrne energije postopoma povečevala kljub višjim stroškom glede na preostale, fosilne vire energije. V zadnjem desetletju pa so se stroški sončne in vetrne energije močno znižali in postali najcenejši viri energije. Zaradi tega je uporaba omenjenih virov v porastu in se bo v prihodnje vse bolj uveljavljala. Glaven namen tega dela je podati širše znanje glede enega izmed najbolj obetavnih obnovljivih virov energije v prihodnosti in seznaniti bralce z zdajšnjim stanjem uporabe vetrne energije na svetovni ravni. V prvem delu zaključnega poglavja je predstavljena zgodovina vetrnih mlinov. Sledi uporaba vetrne energije v svetu. Prikazane so lastnosti lokalnih in globalnih vetrov. V drugem delu so pojasnjene osnovne zakonitosti vetrne energije in lastnosti turbin, kot so vrste turbin, njihovi sestavni deli, priključitev na omrežje in stroški. Na koncu je podana analiza izkoristka vetrne turbine v odvisnosti od višine stolpa za izbrani lokaciji Nanos in Lisca. 
Prva analiza za lokacijo Nanos je prikazala, da v celem letu bi vetrna turbina z najvišjim stolpom dosegla 7 % višje moči napram vetrnici s srednjim stolpom in 16,4 % višje moči napram vetrnici z najnižjim stolpom. Najboljši mesec za to lokacijo je bil marec, kjer so skoraj vse vetrnice dosegale povprečno moč 1 MW. Najslabši mesec za to izbrano lokacijo pa je bil junij, kjer vetrnici z najnižjim stolpom ne bi uspelo doseči nazivne moči v celem mesecu. Razlike med posameznimi višinami stolpov in močmi so bile še bolj očiten v drugi analizi. Vetrnica z najvišjim stolpom bi dosegla 9 % višje moči napram vetrnici s srednjim stolpom in 22 % višje moči napram vetrnici z najnižjim stolpom. Za to izbrano lokacijo so bile najboljše vetrovne razmere v mesecu februarju. Najslabši mesec za izbrano lokacijo je bil julij. Na koncu analize je še prikazana primerjava med obema izbranima lokacijama. Rezultati so pokazali, da vetrnice na Nanosu bi bile izpostavljene boljšim vetrovnim pogojem in bi dosegale nazivne moči približno 300 ur več napram vetrnicam postavljenim na Lisci.</dc:description><dc:publisher>[K. Leban]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-09-14 08:00:01</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>130345</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 621.311.245(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 57441</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 76422403</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
