<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Profesionalni razvoj izobraževalcev odraslih v luči novega profesionalizma</dc:title><dc:creator>Kovšca,	Mateja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Mikulec,	Borut	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>profesionalizacija</dc:subject><dc:subject>profesionalni razvoj</dc:subject><dc:subject>profesionalna identiteta</dc:subject><dc:subject>izobraževanje odraslih</dc:subject><dc:subject>izobraževalci odraslih</dc:subject><dc:description>Dandanes se profesionalizem dojema kot znak kakovosti in učinkovitosti izobraževanja odraslih, saj pomembno zmanjšuje napake, narejene v procesu načrtovanja in izvajanja izobraževanja odraslih. Priča smo okrepljenim prizadevanjem po profesionalizaciji izobraževanja odraslih in profesionalni usposobljenosti izobraževalcev odraslih, čeprav ostaja vprašanje, kako zagotavljati profesionalizem na širokem področju izobraževanja odraslih, odprto. Zadnja leta je na področju izobraževanja odraslih v ospredju logika »novega profesionalizma«, ki v središče postavlja profesionalno ravnanje posameznika v praksi. V magistrskem delu preučujemo različne poskuse in načine profesionalizacije izobraževanja odraslih v Sloveniji na treh ravneh: nacionalni, organizacijski in individualni ravni. Na nacionalni ravni analiziramo podporni sistem države, ki se odraža v izobraževalni politiki in zakonodaji. Na organizacijski ravni identificiramo in analiziramo ključne organizacije, ki skrbijo za razvoj in kakovost osebja v izobraževanju odraslih ter si prizadevajo za sistemsko urejanje področja. Na individualni ravni preučujemo izobraževalce odraslih, njihov (stalni) profesionalni razvoj ter njihovo profesionalno identiteto. Ugotavljamo, da je za kakovostno profesionalizacijo izobraževanja odraslih v Sloveniji ključno usklajeno delovanje na vseh treh ravneh: (1) na nacionalni ravni se profesionalizacija krepi z državnimi politikami in sistemsko ureditvijo področja, (2) na organizacijski ravni se profesionalni razvoj osebja podpira v organizacijah za izobraževanje odraslih, (3) na individualni ravni se pozornost usmerja k ustreznemu strokovnemu znanju, kompetencam in krepitvi profesionalne identitete izobraževalcev odraslih. V prizadevanjih za krepitev profesionalizacije izobraževanja odraslih v Sloveniji so na vseh treh ravneh vzpostavljene nekatere dobre prakse in rešitve, kljub temu pa na vsaki izmed ravni prepoznavamo tudi določene pomanjkljivosti in potrebne izboljšave.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-09-14 07:45:14</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>130343</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 480988</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
