<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Das Leben und Sprachverhalten der Gottscheer Deutschen im slowenischen ethnischen Gebiet in der Zwischenkriegszeit und während der Umsiedlung</dc:title><dc:creator>Perko,	Eva	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ferenc,	Mitja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Krevs Birk,	Uršula	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Kočevarji</dc:subject><dc:subject>jezikovni otok</dc:subject><dc:subject>preselitev</dc:subject><dc:subject>kočevarščina</dc:subject><dc:subject>jezikovnobiografski intervju</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo Življenje in jezikovno vedenje kočevskih Nemcev na slovenskem etničnem ozemlju med obema vojnama in v času preselitve tematizira nemško govorečo jezikovno manjšino, ki se je na jugovzhodnem delu Slovenije, na Kočevskem, naselila v 14. stoletju. Kočevski Nemci ali Kočevarji so na Kočevskem oblikovali jezikovni otok, katerega posebnost je bil njihov materni jezik – kočevarščina, čeprav je bilo njihovo življenje prepleteno tudi z drugimi jeziki. V prvi vrsti je to bila standardna nemščina, ki je na Kranjskem do razpada avstro-ogrske monarhije predstavljala historično dominanten jezik. Z razpadom Avstro-Ogrske je postal vodilni jezik na tem območju slovenščina, s katero so Kočevarji že prej prihajali v stik in so se je kasneje učili tudi v šoli. Na začetku 2. svetovne vojne, natančneje leta 1941 in 1942, so se Kočevarji preselili s Kočevske na okupirano slovensko ozemlje, ki je spadalo v rajh, in tam prenehali obstajati kot etnična skupina. Po koncu vojne pa je sledil izgon v Avstrijo. Iz Avstrije so se Kočevarji razselili po svetu, kjer so prihajali v stike z drugimi jeziki, kot npr. z angleščino. 
V namen raziskave jezikovnega vedenja Kočevarjev je v nalogi uporabljena metoda jezikovnobiografskih intervjujev, njihova analiza pa razgrne jezikovno vedenje Kočevarjev med obema vojnama, v času preselitve in po njej. Prav tako je v nalogi prikazano, kdaj, kje in s kom so posamezni Kočevarji uporabljali posamezni jezik ter kako so z njimi prišli v stik. Na ta način naloga prikazuje večjezičnost Kočevarjev, ki so nekoč prebivali na slovenskem ozemlju in so danes razpršeni po vsem svetu, ob tem pa izpostavljena tudi usoda kočevarščine ter njena današnja raba.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-09-14 07:15:56</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>130340</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 480985</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 76651267</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
