<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Alvar Aalto. Izoblikovanje legende in njeni odmevi v slovenski povojni publicistiki</dc:title><dc:creator>Pogačar,	Klara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Vidrih,	Rebeka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Malešič,	Martina	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>arhitektura 20. stoletja</dc:subject><dc:subject>Alvar Aalto</dc:subject><dc:subject>finska arhitektura</dc:subject><dc:subject>slovenska arhitektura</dc:subject><dc:subject>slovenska povojna publicistika</dc:subject><dc:subject>revija Arhitekt</dc:subject><dc:description>Skandinavski vplivi predstavljajo pomemben del moderrne arhitekture 20. stoletja. Njihov veliki predstavnik je bil finski arhitekt Alvar Aalto, ki se je s svojo arhitekturo in oblikovanjem močno uveljavljal v svetovnem merilu in obenem promoviral finsko arhitekturo. Ob izstopu Jugoslavije iz Informbiroja leta 1948, v času spreminjajočih se družbeno-političnih razmer, je država postajala vedno bolj odprta za vplive iz zahodnih držav. Nova atmosfera v državi je predstavljala razlog in predispozicijo za prevzemanje skandinavskih, med njimi tudi finskih vzorov, katerih glavni predstavnik je bil Alvar Aalto. O njem se je v slovenski povojni publicistiki med letoma 1948 in 1970 največ pisalo v arhitekturni reviji Arhitekt, kar je močno povezano z njenim uredniškim odborom, v katerem je bilo več arhitektov, ki so bili v neposrednem stiku s skandinavsko arhitekturo, nekateri pa celo z Aaltom samim. O Aaltu se je v obravnavanem obdobju pisalo še v reviji Sinteza, Naša žena in v časopisih Naši razgledi, Slovenski poročevalec ter v knjigi Veliki arhitekti III.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-09-13 08:15:31</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>130289</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 480772</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 80218115</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
