Ustvarjalne aktivnosti v terapiji in delovni terapiji oseb z motnjami v duševnem zdravjuPodgrajšek, Nika (Avtor) Galof, Katarina (Mentor) Oven, Alenka (Recenzent) diplomska deladelovna terapijadelovnoterapevtska obravnavaustvarjalnostterapevtske aktivnostifunkcioniranjeduševnostUvod: Ustvarjalnost se v delovnoterapevtski obravnavi uporablja od samega začetka obstoja stroke; uporabljajo se kot medij, oziroma orodje za ocenjevanje in doseganje ciljev obravnave. Uporaba tovrstnih aktivnosti je na področju duševnega zdravja, konkretneje pri obravnavi duševnih motenj, spoštovana in cenjena. Kljub temu pa je na voljo malo dokazov o uporabi in vplivu ustvarjalnih aktivnosti v delovnoterapevtski obravnavi, posledično so lete premalo cenjene, ljudje pa v njihovi uporabi ne vidijo smisla. Namen: Namen diplomskega dela je ugotoviti, kako različne vrste ustvarjalnih aktivnosti vplivajo na osebe z motnjo v duševnem zdravju in katere se najpogosteje uporabljajo. Metode dela: V diplomskem delu bomo uporabili deskriptivno metodo s pregledom literature. Pri iskanju smo uporabili časovni okvir, in sicer od leta 2015 do 2020. V pregled so bile vključene naslednje baze: DiKul, CINAHL, PubMed in Web of Science. Iskanje literature je potekalo z različnimi kombinacijami ključnih besed (delovna terapija, ustvarjalne aktivnosti, glasba, umetnost, slikanje, risanje, duševno zdravje, duševne motnje, duševne bolezni, depresija, anksioznost, shizofrenija) v slovenskem in angleškem jeziku. Glede na vključitvene in izključitvene kriterije je bilo v analizo vključenih 10 virov, pri katerih smo ocenili tudi moč in raven dokazov. Rezultati: V literaturi izpostavljeni ustvarjalni mediji so glasba, likovna umetnost, ples in ustvarjalno pisanje. Vsi štirje mediji so se za uporabo v smislu ustvarjalnih aktivnosti pri osebah z duševnimi motnjami izkazali za koristne. Njihova uporaba povečuje avtonomijo, samozavest in sprejemanje samega sebe, omogoča izražanje čustev, občutij, odnosa do bolezni, zmanjšuje simptome ter krepi fiziološko in kognitivno funkcioniranje. Pri osebah je mogoče zaznati napredek, tako na individualni kot družbeni ravni. Razprava in zaključek: Večja avtonomija in samozavest, izražanje čustev, izboljšanje zdravstvenega stanja in funkcioniranja so eni izmed glavnih pozitivnih učinkov uporabe ustvarjalnih aktivnosti v terapiji na splošno kot tudi delovni terapiji. Preko ustvarjalnega medija se utrjuje vez med zdravstvenim delavcem in posameznikom ter promovira dobro duševno zdravje. Z dokaznimi pozitivnimi učinki je uporaba ustvarjalnih aktivnosti smiselna v delovnoterapevtskem procesu. V prihodnje so potrebne raziskave na področju ustvarjalnih aktivnostih v delovni terapiji, saj je večina literature vezana na terapijo na splošno.[N. Podgrajšek]20212021-09-12 07:45:41Diplomsko delo/naloga130265UDK: 615.851VisID: 107234COBISS_ID: 76090883sl