<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Identifikacija in kvantifikacija izvorov variabilnosti pri meritvah krčenja srčne mišice levega prekata z ultrazvočno metodo STE</dc:title><dc:creator>Strašek,	Katja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Jeraj,	Robert	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kirn,	Borut	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>STE</dc:subject><dc:subject>miokarditis</dc:subject><dc:subject>variabilnost</dc:subject><dc:subject>levi prekat</dc:subject><dc:subject>največja deformacija</dc:subject><dc:subject>gradient največje deformacije</dc:subject><dc:description>$\textbf{UVOD:}$ Miokarditis je redka bolezen srca, ki pogosteje prizadene mlajše odrasle. Slikovna preiskava deformacije miokarda s sledenjem ultrazvočnega vzorca (STE) se je zaradi večje dostopnosti uveljavila kot alternativna diagnostična metoda. S to metodo je moč zaznati spremembo globalnega krčenja levega ventrikla, lokacije in obsega poškodbe pa zaradi velike variabilnosti rezultatov ne moremo izmeriti. V raziskavi so nas zanimali vzroki negotovosti, ki vplivajo na kvantitativno vrednotenje ultrazvočnih slik.
$\textbf{METODE:}$ V krivuljah longitudinalne deformacije levega prekata 34 preiskovancev ob diagnozi miokarditsa in šest mescev kasneje, izmerjenih z metodo STE, smo določili točko največje deformacije $\varepsilon_P$. Z analiziranjem povprečnih $\varepsilon_P$ po sektorjih, projekcijah in rezinah ter izračunom gradienta $\varepsilon_P$ od baze do apeksa (k) v vseh treh projekcijah smo analizirali vzroke negotovosti, ki vplivajo na kvantitativno vrednotenje ultrazvočnih slik, in sicer: tri merilne projekcije, odstopajoče meritve deformacije, način izračuna vrednosti $\varepsilon_P$ in različne vrednosti $\varepsilon_P$ med preiskovanci.  Vplive smo ocenjevali s povprečjem in standardno deviacijo.
$\textbf{REZULTATI:}$ Povprečna vrednost $\varepsilon_P$ v naši raziskavi je znašala –20.3 $\% \pm$ 5.2 $\%$.
V projekcijah je znašala povprečna vrednost $\sigma_P$ 5.2 $\%$, k pa –2.15 $\% \pm$2.68 $\%$; statističnih razlik v variabilnosti med projekcijami nismo opazili (p&gt;0.62 in p&gt;0.27). 
Vpliv odstopajočih meritev na variabilnost je bil v območju pričakovanega. Z izračunom vrednosti $\varepsilon_P$ iz več točk smo dobili povprečno vrednost $\sigma_P$ 5.1 $\%$, k pa –2.04 $\% \pm$ 2.66 $\%$, kar se statistično ni razlikovalo od vrednosti, ki smo jih določili iz ene točke (p&gt;0.26). Interindividualna variabilnost bolnih in zdravih je bila za 30 $\%$ večja od intraindividualne variabilnosti pred in po zdravljenju.
$\textbf{ZAKLJUČEK:}$ Lokalne lastnosti odražajo znano mehaniko levega ventrikla. Največji del variabilnosti vrednosti $\varepsilon_P$ in k izvira iz naravne variabilnosti deformacije med preiskovanci, saj z optimizacijo kvantitativne analize (izbor merilnih projekcij, odstranitev najbolj odstopajočih meritev in način izračuna vrednosti $\varepsilon_P$) ne prispevamo pomembno k zmanjšanju variabilnosti.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-09-11 08:15:03</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>130209</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 119840</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 75806211 </dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
