<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv dodatne filtracije in anodne napetosti na dozo za pacienta pri slikanju ledvene hrbtenice</dc:title><dc:creator>Maček,	Anamarija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Šparovec,	Karin	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Škrk,	Damijan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Mekiš,	Nejc	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Medič,	Mojca	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>radiološka tehnologija</dc:subject><dc:subject>filtracija</dc:subject><dc:subject>anodna napetost</dc:subject><dc:subject>HVL</dc:subject><dc:subject>DAP</dc:subject><dc:subject>efektivna doza</dc:subject><dc:description>Uvod: Pri rentgenskem slikanju se uporablja ionizirajoče sevanje, ki ima lahko škodljive učinke na zdravje osebe, ki je bila sevanju izpostavljena. Da se izpostavljenost v določeni meri zmanjša, ima že sam rentgenski aparat vgrajene komponente, ki vsaka na svoj način vpliva na zmanjšanje omenjene doze za pacienta.  Namen: Želeli smo raziskati vpliv, ki ga imata dodatna filtracija in anodna napetost na DAP, efektivno dozo in na dozo za organe. Metode dela: Izvedli smo slikanje ledvene hrbtenice v AP in stranski projekciji samo z lastno filtracijo rentgenske cevi in dodanimi filtri iz bakra različnih debelin ter merili produkt doze in površine slikovnega polja (DAP). Izračunali smo še efektivno dozo in dozo na organe, kar smo izvedli s programom PCXMC 2.0, ki uporablja Monte Carlo simulacijo. Namen tega dela diplomske naloge je bil ugotoviti, ali obstajajo kakšna odstopanja med DAP-om in efektivno dozo ter dozo na organe. Rezultati: Pri podatkih za HVL smo ugotovili, da se le-ta poveča, ko se poveča tudi debelina filtracije. Na podlagi pridobljenih podatkov smo ugotovili, da se ob povečanju napetosti, poveča tudi DAP. Razbrali smo tudi, da se ob povečanju debeline bakrene filtracije, DAP zmanjša, vendar se kljub temu prispevek k efektivni dozi in doza na organe poveča. Doza na organe se je največ povišala pri debelem črevesju v obeh projekcijah, pri jajčnikih v AP projekciji in pri modih v stranski projekciji. Doza se je največ povišala tudi pri timusu v obeh projekcijah, vendar pa timus prejme zelo malo doze, zato tak porast ni problematičen. Edini organ, pri katerem se je doza nižala pa je koža v obeh projekcijah. Pri računanju prispevkov k efektivni dozi smo ugotovili, da največ prispeva izpostavljenost želodca, debelega črevesja, mehurja in spolnih žlez v AP projekciji. V stranski projekciji pa največ k efektivni dozi prispevajo izpostavljenost želodca, debelega črevesja, kostnega mozga, ter spolnih žlez. Razprava in zaključek: Dokazali smo, da se ob večanju debeline dodatne filtracije, DAP zmanjšuje, doza na organe in efektivna doza pa se ob tem povečujeta. Glede na pridobljene podatke meritev z diplomskim delom, bi predlagali, da se dodatna filtracija uporablja z dodatnim premislekom in utemeljitvijo, kot se sedaj, z ozirom na dozo, ki jo prejme pacient.</dc:description><dc:publisher>[A. Maček, K. Šparovec]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-09-11 07:46:11</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>130201</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 616-07</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 107220</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 76202755</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
