Ozaveščenost zaposlenih na Zdravstveni fakulteti o presejalnem programu DORABlažun, Zala (Avtor) Gartner, Katja (Avtor) Mekiš, Nejc (Mentor) Alukić, Erna (Komentor) diplomska delaradiološka rehnologijapresejalni programDORAozaveščenostrak dojkeženskemamografijaUvod: Rak dojke je eden najpogostejših rakov pri ženkah. Zaradi tako veliko primerov raka so v Sloveniji uvedli presejalni program DORA. Presejalni programi za raka so javnozdravstveni ukrep, pri katerih se s preprostimi preiskavami med ljudmi, ki nimajo nobenih kliničnih težav, išče tiste, ki že imajo predinvazijsko ali zgodnjo - invazijsko obliko raka. Da je program učinkovit, se ga mora udeležiti vsaj 70 % ciljane populacije. Presejanje nam omogoča zgodnje odkrivanje in diagnosticiranje raka dojk s pomočjo mamografije. Program DORA je namenjen ženskam med 50 in 69 letom starost in se izvaja na 22 lokacijah po Sloveniji. Najpomembnejši dejavniki tveganja za nastanek raka dojke so: ženski spol, višja starost, nizka starost ob prvi menstruaciji, visoka starost pri zadnji menstruaciji, hormonska terapija in kontracepcija, debelost, alkohol. Bolj ogrožene so ženske, ki nimajo otrok in tiste, ki so prvič rodile po 30. letu, tiste, ki imajo v družini raka dojke in tiste, ki so ga že prebolele. Namen: Raziskati ozaveščenost o programu DORA med zaposlenimi ženskami na Zdravstveni fakulteti. Na podlagi pregledane literature smo si zastavili 10 raziskovalnih vprašanj. Metode dela: Uporabili smo deskriptivno metodo. Pregledali smo internetno in knjižnično literaturo. V drugem delu smo uporabili kvantitativno metodo in podatke pridobili s pomočjo pilotnega anketnega vprašalnika. Za statistično analizo smo uporabili Hi kvadrat test. Rezultati: Odzivnost na vprašalnik je bila 52,6 %. Ob obdelavi podatkov smo ugotovili, da ne prihaja do statistično značilnih razlik med mlajšimi in starejšimi, med ženskami z različnimi stopnjami izobrazbe in med ženskami z različnim delovnim mestom. Vse anketirane ženske vedo, kaj je program DORA in čemu je namenjen. Na splošno so dobro seznanjene z dejavniki tveganja. Kljub temu se ženske še vedno ne samopregledujejo dovolj pogosto. Od 50 anketiranih žensk se jih 47 je, ali pa se še bo odzvalo na program DORA (94 %). Razprava in zaključek: S primerjavo podobnih raziskav smo ugotovili, da so ženske, zaposlene na Zdravstveni fakulteti, precej bolje ozaveščene kot ženske v tujini. Prav tako se ozaveščenost skozi leta v Sloveniji zvišuje. Ozaveščenost zaposlenih žensk na Zdravstveni fakulteti je dobra, a po našem mnenju so ženske še vedno premalo ozaveščene o pomembnosti zgodnjega odkrivanja raka in o dejavnikih tveganja, ki pomembno vplivajo na nastanek raka.[Z. Blažun, K. Gartner]20212021-09-11 07:46:07Diplomsko delo/naloga130200UDK: 616-07VisID: 107219COBISS_ID: 76185347sl