<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Temperaturna odvisnost samo-asociacije ataktične poli(metakrilne kisline)</dc:title><dc:creator>Derganc,	Barbara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kogej,	Ksenija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>polimerni nanodelci</dc:subject><dc:subject>termoobčutljivi polimeri</dc:subject><dc:subject>poli(metakrilna kislina)</dc:subject><dc:subject>samozdruževanje</dc:subject><dc:description>Proučevali smo samozdruževanje polimerov v stabilne polimerne nanodelce s spremembo temperature, kjer se samozdruževanje ne sproži z nobenimi aditivi.  Običajni primer je, da v termo občutljivi polimerni raztopini med segrevanjem pride do ločitev faz. Vezi polimer-polimer postanejo bolj ugodne kot vezi polimer-topilo. Pravimo, da se kakovost topila slabša, kar vodi do tvorbe polimernih sklopov (asociatov).
Naš cilj je bil preučiti temperaturno odvisnost asociacije poli(metakrilne kisline), PMA,  ki je termo občutljiv in na pH občutljiv polimer. Za proučevanje asociacije smo v raztopino PMA dodajali tri tetraalkilamonijeve kloride (tetrametilamonijev klorid, tetraetilamonijev klorid in tetrapropilamonijev klorid). Samozdruževanje verig ataktične PMA in tvorbo polimernih nanodelcev ob dodatku teh soli smo spremljali z UV-Vis tehniko, kjer smo po pripravi raztopino polimerne kisline in soli segrevali in ohlajali, hkrati pa merili absorbanco UV-svetlobe. Pred tem smo določili valovno dolžino, pri kateri smo merili, da izmerjene vrednosti absorbance ne bi motilo topilo. Za kako stabilne polimerne nanodelce je šlo, smo sklepali tudi iz reverzibilnosti oz. ireverzibilnosti obarjanja. Naše domneve smo potrdili še z vizualnim opazovanjem raztopine.
Izvedli smo vse korake, ki smo si jih zadali, in na osnovi dobljenih rezultatov ugotovili, da do samozdruževanja verig PMA in posledičnega obarjanja pride pri povišanju temperature. Določili smo tudi tako imenovano kritično temperaturo raztopine za vse tri izbrane kloride ter pokazali, v katerih primerih je obarjanje reverzibilno.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-09-10 13:20:00</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>130155</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 13143</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 83321347</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
