<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Izračun preostale življenjske dobe energetskih transformatorjev</dc:title><dc:creator>Otoničar,	Blaž	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Čorović,	Selma	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>energetski transformator</dc:subject><dc:subject>termična metoda</dc:subject><dc:subject>stopnja polimerizacije</dc:subject><dc:subject>staranje</dc:subject><dc:subject>preostala življenjska doba</dc:subject><dc:description>Zaradi rasti potreb po električni energiji se potrebe po kvaliteti, zanesljivosti, varnosti in izkoristku energetskih transformatorjev povečujejo. Upravljalci in uporabniki elektro energetskih omrežij želijo, da transformatorji čim dalj časa obratujejo čim bolj zanesljivo. Diplomsko delo raziskuje procese staranja in metode določanja preostale življenjske dobe energetskih transformatorjev. Raziskava izhaja iz metode, ki se uporablja najbolj pogosto in ki izračunava preostalo življenjsko dobo iz letnega upada stopnje polimerizacije papirne izolacije. Stopnjo polimerizacije izračunamo iz izmerjene koncentracije razkrojnega produkta v olju 2-FAL. Metoda upada stopnje polimerizacije v diplomskem delu služi kot referenčna metoda za validacijo novejše termične metode. Višje temperature, višje koncentracije vode v papirni izolaciji in kisika v olju znotraj transformatorja povzročajo hitrejše staranje. Te dejavnike upošteva enačba za izračun preostale življenjske dobe po termični metodi. Validacijo termične metode izpeljemo na primeru treh transformatorjev, kjer izračunamo in primerjamo preostale življenjske dobe po obeh metodah. Dva od transformatorjev, A in B, ki sicer še obratujeta uporabimo za kalibracijo termične metode in za določitev utežene temperature staranja. Faktor predstavlja razmerje med izračunano uteženo in tipično obratovalno temperaturo izračunamo iz vzorcev olja transformatorjev A in B. Ta faktor uporabimo pri tretjemu, mlajšemu transformatorju C za računanje utežene temperature staranja skozi celotno dobo obratovanja. Na primeru transformatorja C preverimo natančnost in zanesljivost termične metode. Termična metoda omogoča izračune pričakovane življenjske dobe pri različnih pogojih staranja. Pogoji staranja transformatorja so odvisni od temperatur, vlažnosti papirne izolacije in vsebnosti kisika v olju. Ker ne poznamo točnih pogojev staranja, lahko rezultate preostalih življenjskih dob razdelimo v tri kategorije. Kategorizacijo rezultatov izvedemo z upoštevanjem standardne deviacije meritev relativne vlažnosti papirja. S primerjavo kategoriziranih rezultatov preostale življenjske dobe po termični metodi in rezultatov referenčne metode upada stopnje polimerizacije ocenimo, katera kategorija podaja najbolj zanesljive in natančne rezultate. Glavna prednost termične metode v primerjavi z referenčno metodo upada DP je možnost napovedi staranja in ocene preostale življenjske dobe. Omogoča ocene preostale življenjske dobe tudi pri mlajših transformatorjih. Njena slabost pa je, da zahteva velike količine podatkov.</dc:description><dc:publisher>[B. Otoničar]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-09-10 13:05:00</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>130154</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 621.314(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 54361</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 76417283</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
