<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv velikosti opazovane površine na vrednotenje barve in barvnih razlik</dc:title><dc:creator>Istenič,	Neža	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bračko,	Sabina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>spektrofotometer</dc:subject><dc:subject>PANTONE</dc:subject><dc:subject>merjenje barve</dc:subject><dc:subject>barvne razlike</dc:subject><dc:subject>velikost površine</dc:subject><dc:description>Zaznavanje barve je rezultat delovanja več dejavnikov. Predpisi, ki jih je vpeljala mednarodna komisija za razsvetljavo (CIE), nam pomagajo razumeti, kako vpliv zunanjih dejavnikov interpretira naš vizualni organ. Numerične lastnosti barve so odvisne tako od velikosti površine opazovanega vzorca kot tudi od lastnosti in nastavitev uporabljene strojne opreme. V diplomskem delu je potekala raziskava o tem, kako omenjena dejavnika vplivata na vrednotenje barve in barvnih razlik. Namen raziskave je bil ugotoviti, kolikšne barve razlike se pojavljajo v absolutnem smislu ob uporabi različno velikih merilnih odprtin ter do kakšnih rezultatov barvnih razlik med dvema vzorcema prihaja ob uporabi različno velikih odprtin in kolikšna so odstopanja rezultatov pri različnih barvnih tonih. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega dela, v katerem so bile povzete pretekle raziskave na področju barvne metrike in raziskovalnega dela, kjer so bile naše domneve obravnavane s pomočjo meritev vzorcev ter računanjem numeričnih lastnosti opazovanih vzorcev. Prvi del raziskave je razkril, do kakšnih barvnih razlik prihaja pri meritvi istega vzorca ob uporabi različno velikih merilnih odprtin. V drugem delu raziskave pa sta bila merjena dva različna vzorca z različno velikimi merilnimi odprtinami, ki sta bila namenjena izračunu barvnih razlik in njihovega odstopanja ob uporabi različnih merilnih odprtin. Računska analiza eksperimentalnega dela je v obeh delih pokazala minimalne razlike v rezultatih, pridobljenih z različnima merilnima odprtinama. Dobljene vrednosti barvnih razlik so pokazale, da človeško oko teh razlik zelo verjetno ne bi zaznalo. Diplomsko delo je potrdilo ugotovitve predhodnih raziskav; predstavlja zanimivo iztočnico za raziskave, pri kateri bi ključno vlogo igrali bolj ekstremni pogoji opazovanja v smislu uporabe nastavitev in komponent strojne opreme.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-09-10 09:01:16</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>130115</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 81371</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
