<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Prenos prašnih delcev in hlapov v zrak med delom v analitskem laboratoriju</dc:title><dc:creator>Triler,	Katja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Slemenik Perše,	Lidija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>laboratorijsko delo</dc:subject><dc:subject>nevarne snovi</dc:subject><dc:subject>vzorčenje zraka</dc:subject><dc:subject>odsesovalne naprave</dc:subject><dc:description>V zadnjem času se v industriji vse več pozornosti namenja zdravju in varstvu pri delu. Tudi v farmacevtski industriji se delavci med delom pogosto srečujejo s kemikalijami, ki so nevarne za človekovo varnost in zdravje.
V okviru zagotavljanja varnega okolja za delo smo se tudi v farmacevtskem podjetju Lek odločili, da preverimo, v kakšni količini se delci nevarnih snovi v zrak prenašajo med različnimi laboratorijskimi operacijami. Želeli smo oceniti tveganje, ki ga za delavca predstavlja delo v preiskovanem laboratoriju. S pomočjo podjetja, ki ima dovoljenje za izvajanje strokovnih nalog s področja varnosti in zdravja pri delu, smo izvajali meritve prisotnosti kemičnih snovi na delovnem mestu.  Za vzorčenje zraka smo uporabili posebno črpalko, na katero smo namestili ustrezen medij. Na mediju (filter, ogljikova cevka) se je med vzorčenjem zadržala nevarna snov, ki smo jo želeli analizirati. 
Iz podatka o masi posamezne snovi, ki se je na mediju zadržala, sem izračunala koncentracijo nevarne snovi v zraku med izvajanjem določene operacije, dnevno izpostavljenost in faktor prekoračitve. Za izračun faktorja prekoračitve sem uporabila mejno vrednost, ki sem jo pridobila iz Pravilnika o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu [9]. Za vse tri meritve prašnih delcev sem dobila zelo nizke faktorje prekoračitve (I &lt; 3 %). Rezultate sem pripisala ustrezni uporabi odsesovalne opreme. Zaskrbljujoče rezultate je dala analiza medija hlapnega topila, ki smo ga dobili pri meritvah priprave vzorca na UV analizo. Dnevna izpostavljenost za hlape topila je namreč za več kot 1,5x presegla mejno vrednost za preiskovano snov. Ker je delavec med meritvijo vzorce pripravljal brez odsesovalnih naprav, smo se odločili za ponovitev meritve ob uporabi naprave za lokalno odsesavanje. Po izračunu faktorja prekoračitve za ponovno meritev sem ugotovila, da v primeru rabe odsesovalnih naprav faktor prekoračitve pade s 164 % na 44 %, torej pod mejno vrednost.
Na ta način smo ugotovili, da je delovno okolje ustrezno, saj nobena koncentracija ne dosega mejne vrednosti, ki jo predpisuje slovenska zakonodaja, in da za varno delo v laboratoriju delavci ob pravilni uporabi odsesovalnih naprav ne potrebujejo zaščite dihal. Ugotovili smo, da k varnemu delu znatno pripomore ustrezna raba odsesovalnih naprav, ki kontaminiran zrak vodijo do HEPA filtrov, kjer se prečisti.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-09-10 08:50:00</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>130084</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 15263</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 83080963</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
