<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Delo z otroki z motnjami senzornega procesiranja v šolskem okolju</dc:title><dc:creator>Trošt,	Monika	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Sicherl,	Zorana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Gričar,	Nevenka	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>delovna terapija</dc:subject><dc:subject>motnje senzornega procesiranja</dc:subject><dc:subject>šola</dc:subject><dc:subject>učitelji</dc:subject><dc:description>Uvod: Otroke z motnjo senzornega procesiranja v šolskem okolju pogosto označijo za problematične, nemirne in agresivne. Ker je motnja slabo poznana, jih tako vrstniki kot učitelji ne razumejo in jim posledično ne morejo zagotavljati ustreznih pogojev za kvalitetno in uspešno vključevanje v izobraževalni proces. Poznavanje, s kakšnimi izzivi na področju senzornega procesiranja se ti otroci spopadajo, je namreč ključnega pomena za prilagajanje in iskanje ustreznih načinov dela. Pri razumevanju dejavnikov, ki vplivajo na otrokovo vedenje in uspešnost pri pouku, je lahko ostalim strokovnjakom v pomoč delovni terapevt, ki je nepogrešljiv del interdisciplinarnega tima. Namen: Želeli smo ugotoviti, kakšne so izkušnje in kompetence učiteljev pri delu z otroki z motnjo senzornega procesiranja, kakšno je poznavanje delovne terapije med učitelji in kakšno je njihovo mnenje glede potreb po storitvah delovne terapije v šolstvu. Metode dela: Diplomsko delo temelji na kvalitativnem pristopu, izbrana metoda zbiranja podatkov je bil intervju. Izvedli smo 5 intervjujev z učitelji zaposlenimi v Centru za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje Vipava, ki imajo izkušnje pri delu z otroki z motnjo senzornega procesiranja. Za analizo rezultatov smo uporabili kvalitativno vsebinsko analizo. Rezultati: Oblikovali smo pet kategorij: poznavanje motnje med učitelji, kompetentnost učiteljev pri delu z otroki z motnjo senzornega procesiranja, poznavanje in mnenje o delovni terapiji,  sodelovanje z delovnimi terapevti, kje in kako se kaže izboljšanje. Razprava in zaključek: Izkazalo se je, da nekateri učitelji poznajo specifike motnje senzornega procesiranja, drugi pa te težave enačijo z drugimi motnjami, kot so motnja aktivnosti in pozornosti in motnja avtističnega spektra ter motnje senzornega procesiranja ne pojmujejo kot samostojno diagnozo. Vsi učitelji pa se zavedajo, da jim znanja primanjkuje in so zato potrebna dodatna izobraževanja. Glede na ustanovo, v kateri delajo, so dnevno v stiku z delovno terapijo in vedo, da je spekter delovnoterapevtske obravnave zelo širok. Poudarjajo, da je sodelovanje z delovnim terapevtom in drugimi strokami ključnega pomena za zagotavljanje kakovostnega izobraževanja otrok z motnjami senzornega procesiranja. Prav tako se jim zdi pomembno vključevanje delovnega terapevta tudi v druge ustanove.</dc:description><dc:publisher>[M. Trošt]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-09-10 07:45:20</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>129995</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 615.851</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 106941</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 75911427</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
