<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Lina Bo Bardi: arhitektka</dc:title><dc:creator>Gogala,	Kaja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Vidrih,	Rebeka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Lina Bo Bardi</dc:subject><dc:subject>brazilska arhitektura</dc:subject><dc:subject>povojna arhitektura</dc:subject><dc:subject>modernizem</dc:subject><dc:subject>brutalizem</dc:subject><dc:subject>São Paulo</dc:subject><dc:subject>Brazilija</dc:subject><dc:description>Zaključna seminarska naloga obravnava  arhitekturni opus italijansko-brazilske arhitektke Line Bo Bardi in ga poskuša umestiti v kontkest povojne arhitekture v Braziliji. Lina Bo Bardi med povojnimi brazilskimi arhitekti zaseda mesto med bolj prepoznavnimi, zanimanje za njeno življenje in delo pa je začelo naraščati po njeni smrti v zgodnjih 90. letih 20. stoletja. Bo Bardi sodi v generacijo arhitektov, ki je v obdobju po  drugi svetovni vojni nasledila pionirje brazilske modernistične arhitekture, oblikovno pa se njena dela razlikujejo tako od del brazilskih predhodnikov kot sodobnikov. V nalogi so po pregledu brazilske arhitekture druge in tretje četrtine 20. stoletja podrobneje obravnavana tri ključna dela Line Bo Bardi: Steklena hiša (Casa de Vidro), Muzej umetnosti v São Paulu (Museu de Arte de São Paulo) in kulturno-športni center SESC Pompéia, ki še danes v vsakdanjem življenju São Paula igrajo pomembno arhitekturno, kulturno in družbeno vlogo. Ob pregledu teh treh arhitekturnih spomenikov lahko sledimo arhitekturni evoluciji Line Bo Bardi, sočasno pa spoznamo ključne elemente in težnje, s katerimi je izoblikovala svojevrstno arhitekturno govorico.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-09-10 07:45:12</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>129993</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 480747</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
