Lepljenje lesa z lepilom iz odpadnega polistirenaKordiš, Aljaž (Avtor) Šernek, Milan (Mentor) reciklažapolistirendimetilformamidlepljenjelepilni spojoptimizacijastrižna trdnostRazvoj in produkcija plastičnih materialov sta od druge polovice 20. stoletja pa vse do danes močno narasla, to pa je s seboj prineslo velik ekološki problem. Iz leta v leto svet proizvede vedno več naravno obstojnih plastičnih odpadkov, ki se kopičijo v naravi. Ena izmed rešitev je njihova reciklaža in ponovna uporaba za izdelavo novih izdelkov ali polizdelkov. Reciklirana plastika, predvsem termoplasti, imajo potencial tudi v lesni panogi. V naši raziskavi smo iz odpadnih kavnih lončkov in žličk iz polistirena ter s topilom dimetilformamid izdelali lepilni mešanici za lepljenje lesa ter izdelali lepljence za ugotavljanje strižne trdnosti lepilnih spojev po standardu SIST EN 205:2016. Uporabili smo dve temperaturi stiskanja (150 °C in 120 °C) ter štiri načine temperiranja lepljencev pred odprtjem stiskalnice. S primerjavo različnih postopkov stiskanja smo ugotovili, da lepilo iz lončkov najvišjo trdnost doseže po ohladitvi lepljencev na 75 °C preden smo jih vzeli iz stiskalnice, medtem ko lepilo iz žličk najvišjo trdnost doseže po hlajenju lepljencev na 100 °C ali 25 °C. Ugotovili smo tudi, da se s hlajenjem lepljencev na nižjo temperaturo pred odprtjem stiskalnice bistveno zmanjša variabilnost rezultatov, kar priča o bolj zanesljivih lepilnih spojih. Zahteve standarda SIST EN 204:2016 smo uspeli doseči z lepljencem, ki je bil zlepljen z lepilom iz lončkov pri temperaturi 150 °C in ohlajen na 75 °C preden smo ga vzeli iz stiskalnice.[A. Kordiš]20212021-09-10 07:15:02Diplomsko delo/naloga129986UDK: 630*824.839VisID: 195769COBISS_ID: 76287235sl