Določanje ocetne kisline v muzejski atmosferiKopčavar, Zala (Avtor) Strlič, Matija (Mentor) Hlapne organske spojineocetna kislinaionska kromatografijakulturna dediščinapasivno vzorčenjeHlapne organske spojine so pogosta onesnaževala v zaprtih prostorih in predstavljajo potencialno nevarnost za zbirke kulturnih dediščin. Ireverzibilno poškodbo na muzejskih predmetih povzročajo predvsem karboksilne kisline z nizko molekulsko maso, dušikov dioksid, žveplov dioksid, acetaldehid, formaldehid, ozon in vodikov sulfid. Spremljanje njihovih koncentracij je posledično v interesu institucij, ki se ukvarjajo s skladiščenjem in ohranjanjem predmetov kulturne dediščine. Diplomsko delo sestoji iz pregleda literature o ocetni kislini, kot hlapnem organskem onesnaževalu, ki pospešuje razgradnjo anorganskih in organskih materialov. Predstavljeni so načini njene zaznave in kvantifikacije. V okviru eksperimentalnega dela so določene koncentracije štirih hlapnih onesnaževal: ocetne kisline, mravljične kisline, dušikovega dioksida in žveplovega dioksida. Analiti so vzorčeni s pomočjo pasivnih vzorčevalnikov, na osnovi adsorpcije s trietanolaminom, v muzeju Vasa (Stockholm, Švedska) in kvantificirani z ionsko kromatografijo. Določene koncentracije so v območju mejnih vrednosti za splošne muzejske zbirke. Primerjani so rezultati dveh študij izvedenih na enakih lokacijah v razmiku štirih mesecev. Na podlagi rezultatov je zaznan vpliv prisotnosti adsorbenta, ki zniža koncentracije analitov v zraku. Torej je uporaba adsorbentov z namenom preventivnega ohranjanja predmetov kulturne dediščine smiselna.20212021-09-09 08:50:00Diplomsko delo/naloga129917VisID: 18481COBISS_ID: 80169219sl