Transhumanistična distopija ali posthumanistična utopija? Analiza miselnega eksperimenta Rokov BaziliskLavrenčič, Gaja (Avtor) Majsova, Natalija (Mentor) TranshumanizemposthumanizemRokov Baziliskutopijadistopija.Družbene spremembe, ki so pogojene z družbenim napredkom, odpirajo nove alternativne premisleke o odnosih med človekom, naravo in tehnologijo. Humanistično hierarhično-antropocentrična miselna drža je s prihodom hitro razvijajoče tehnologije postala zastarela miselna praksa. Postčloveštvo je torej stanje, ko je človek zaradi vseprisotnosti tehnologije primoran redefinirati realnost. Transhumanizem kot nadaljevanje humanistično antropocentrične težnje tehnologijo dojema kot sredstvo za poglabljanje lastne superiornosti. Posthumanizem pa z izstopom iz ustaljenih dialektičnih praks mišljenja tehnologijo sprejme kot kreativni potencial za kolektivni spoj, ki gradi afirmativne zaupljive odnose. Slednji miselni perspektivi lahko preučujemo kot dve možni utopiji sodobnega duha časa, saj prek kritičnega nezadovoljstva s sedanjostjo ponujata svojevrstne spekulativne vizije o prihodnosti. V diplomskem delu to tezo preverjam s študija primera, transhumanistični miselni eksperiment Rokov Bazilisk, ki predstavlja empiričen primer sodobne utopije 21. stoletja. Osrednji cilj je pokazati, da je transhumanistična vizija o inherenteno distopičnem antagonizmu med tehnologijo (umetno inteligenco) in človekom produkt nezaupljivega dialektičnega miselnega zastavka, ki je lahko odpravljen z alternativnimi posthumanističnimi vizijami afirmativnega zaupanja.[G. Lavrenčič]20212021-09-09 08:08:34Diplomsko delo/naloga129877UDK: 316.7:004.8(043.2)VisID: 130526COBISS_ID: 79922691sl