<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Učinki telesne vadbe na ravnotežje pri otrocih in mladostnikih z Downovim sindromom – pregled literature</dc:title><dc:creator>Kotnik,	Patricija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Hiti,	Nina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kacin,	Alan	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>fizioterapija</dc:subject><dc:subject>Downov sindrom</dc:subject><dc:subject>otroci</dc:subject><dc:subject>mladostniki</dc:subject><dc:subject>telesna vadba</dc:subject><dc:description>Uvod: Downov sindrom je najpogostejša kromosomska motnja in je posledica delne ali popolne trisomije 21. kromosoma. Živčno-mišične okvare, značilne za osebe z Downovim sindromom, povzročajo težave z motoričnimi funkcijami, kognitivnim razvojem in ravnotežjem. Vadbeni programi za izboljšanje ravnotežja vključujejo vadbe za ravnotežje ob motenju vestibularnih, vidnih in somatosenzoričnih sistemov, tridimenzionalne telesne dejavnosti, vadbe z navidezno resničnostjo, vadbe za izboljšanje mišične zmogljivosti, vadbe z uporabo vibracijske plošče ter različne športne dejavnosti. Namen: Predstaviti učinke različnih tipov telesne vadbe na ravnotežje pri otrocih in mladostnikih z Downovim sindromom. Metode dela: Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Literaturo smo iskali v angleškem jeziku v podatkovnih zbirkah PubMed ter PEDro. V pregled so bile vključene randomizirane kontrolirane raziskave z oceno po PEDro lestvici 4 ali več. Rezultati: V pregled je bilo zajetih pet raziskav, ki so ustrezale vključitvenim merilom. V raziskavah je bilo skupno zajetih 221 preiskovancev. Vadbeni programi so vključevali vadbo za stabilnost jedra, vadbo na tekočem traku, vadbo na vibracijski plošči, vadbo za mišično zmogljivost in ravnotežje, izokinetično vadbo ter vadbo za mišično zmogljivost in okretnost. Trajali so od šest tednov do šest mesecev. V večini raziskav so poleg ravnotežja ocenjevali tudi mišično jakost spodnjih udov. V treh raziskavah je kontrolna skupina sledila osnovnemu vadbenemu programu, ki je vključeval raztezanje, vadbo proti uporu in vaje za ravnotežje in nadzor drže, v dveh raziskavah pa je kontrolna skupina nadaljevala običajne dejavnosti vsakodnevnega življenja. V vseh raziskavah je prišlo do statistično značilnega izboljšanja ravnotežja. Razprava in zaključek: Na podlagi rezultatov izbranih raziskav lahko zaključimo, da so vse obravnavane vadbe primerne za otroke in mladostnike z Downovim sindromom. Potrebne so nadaljnje raziskave, ki bi preučevale dolgoročne učinke vadb na večjem številu mladih z Downovim sindromom v daljšem časovnem obdobju.</dc:description><dc:publisher>[P. Kotnik]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-09-09 07:45:26</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>129871</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 615.8</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 106593</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 75790595</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
