<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vloga elektrostatskih interakcij v proteinskih sistemih</dc:title><dc:creator>Avdičević,	Adela	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Lukšič,	Miha	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>proteini</dc:subject><dc:subject>aminokisline</dc:subject><dc:subject>elektrostatske interakcije</dc:subject><dc:subject>vodikova vez</dc:subject><dc:subject>solni mostički</dc:subject><dc:subject>protein-protein interakcije</dc:subject><dc:subject>Hofmeistrova vrsta</dc:subject><dc:subject>agregacija proteinov</dc:subject><dc:description>V svoji diplomski nalogi sem se osredotočila na vlogo elektrostatskih interakcij v proteinskih sistemih. Orisala sem dva implicitna teoretična modela za obravnavo elektrostatike pri proteinih: Bornov in Poisson-Boltzmannov model.

Elektrostatske interakcije so pri proteinih močno odvisne od njihove zgradbe, pa tudi od pH raztopine, temperature, prisotnosti soli in kofaktorjev. Igrajo zelo pomembno vlogo (zlasti vodikova vez in solni mostički) na zvijanje in s tem na strukturo proteinov. Pomembne so tudi za topnost proteinov, interakcije proteinov z drugimi biološkimi molekulami ter interakcije protein-protein, zaradi katerih pride do samozdruževanja le-teh. 

Proteini se lahko tudi napačno zvijejo, kar vodi do agregacije. Ti agregati se začnejo kopičiti v tkivu, zaradi česa celica ne more več opravljati svoje funkcije, kar vodi do nastanka nevrodegenerativnih bolezni. Te bolezni so danes zelo razširjene, na žalost pa so še vedno neozdravljive.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-09-09 07:30:00</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>129867</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 17561</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 81929219</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
