Primerjava šolskih prehranskih politik evropskih državSimonič, Manca (Avtor) Bertoncelj, Jasna (Mentor) prehranska politikazdrava prehranašolska prehranaotrociEvropastandardiprehranske smernicetelesna dejavnostzavržena hranaZdrava prehrana v otroštvu zmanjšuje tveganje za pojav kroničnih nenalezljivih bolezni ter pozitivno vpliva na razvoj in učne sposobnosti otrok. Svetuje se uživanje zelenjave, sadja, polnozrnatih izdelkov, pustega mesa, nenasičenih maščob ter redna telesna dejavnost. Vseeno pa je delež predebelih otrok v Evropi visok, v povprečju je leta 2018 za 15-letne učence znašal 19 %. K izboljšanju prehranskih navad in zmanjšanju deleža predebelih in čezmerno hranjenih otrok bi lahko prispevala zdrava in uravnotežena šolska prehrana. Organizacijo šolske prehrane določajo ukrepi v okviru šolskih prehranskih politik, ki podajajo različne standarde glede sestave obrokov, pogostosti vključevanja živil v obroke, hranilne vrednosti obrokov, oglaševanja živil, avtomatov s hrano in pijačo v šolskem prostoru in splošnih smernic za organizacijo prehrane. Večina držav v šolske prehranske politike vključuje smernice glede sestave kosila in ostalih obrokov, velikost porcij, energijsko vrednost kosila, smernice glede dovoljenih pijač, obvezen dostop do pitne vode ter količino sadja in zelenjave. Namen šolskih prehranskih politik je izboljšati prehrano otrok in jim privzgojiti zdrave prehranske navade. Z namenom povečanja uživanja sadja in zelenjave ter mleka in mlečnih izdelkov se v šolah v Evropski uniji izvaja projekt Šolska shema, ki učencem zagotovi brezplačen obrok omenjenih skupin živil. Šola sama določi pogostost razdeljevanja dodatnega obroka, ki mora potekati enakomerno čez celo šolsko leto.[M. Simonič]20212021-09-09 07:15:40Diplomsko delo/naloga129860UDK: 613.2-053.5:351.778.2VisID: 195646COBISS_ID: 75491587sl