Značilnosti pridelave krme na sejanem travinju v kolobarju na govedorejski kmetijiBrumen, Aljaž (Avtor) Vidrih, Matej (Mentor) travna rušatravno-deteljna mešanicakolobarkošnjapridelava krmeIntenzivne govedorejske kmetije, predvsem na ravnini, so primorane za pridelavo voluminozne krme sejati travo tudi na njive. Zato jim je glavni cilj pridelati čim več krme na čim manj površine oziroma dane površine čim bolje izkoristiti. Eden od možnih načinov je setev trav kot zimska ozelenitev, nato z eno ali dvema spomladanskima košnjama posevka pridobiti tem obilnejši pridelek, zatem pa zasaditi koruzo kot glavni posevek. Za ugotovitev optimalnega izkoristka njiv smo v poskusu zasejali travne mešanice na tri parcele. V letu 2019 smo spremljali njihovo rabo in ob vsaki košnji ugotavljali naslednje parametre: grobo botanično sestavo ruše, višino ob košnji, pridelek sveže mase in nekatere kakovostne parametre. Glavni cilj je bil ugotoviti, ali je mogoče zagotoviti dovolj krme na površinah, ki so na razpolago, le z eno spomladansko košnjo in nato nameniti površino za setev koruze. Prav tako pa ugotoviti, ali s prvo košnjo res lahko dosežemo največji pridelek in najboljšo kakovost krme. Vse analize in ugotovitve smo izvajali na osnovi pridelka sveže mase travniške krme. Rezultati so pokazali, da se največji pridelek doseže s prvo in drugo košnjo. Pridelek sveže mase je pri prvi košnji v povprečju 30,8 t/ha in 34 t/ha pri drugi košnji. Vsebnost NEL in SB je bila najvišja ob prvi košnji, ki je pri NEL znašala na vseh parcelah povprečno 7 MJ/kg SS in pri SB 186 g/kg SS. Najnižji vsebnosti NEL in SB sta bili pri četrti košnji in sta znašali 5,7 MJ/kg SS in 129 g/kg SS. Ob koncu so rezultati pokazali, da če želi kmetija zagotoviti dovolj zelene mase za vse govedo na kmetiji samo z eno (prvo) košnjo, mora zasejati ob primerljivih vremenskih pogojih 7,15 ha zemljišč za pridelavo travniške krme.[A. Brumen]20212021-09-08 07:16:37Diplomsko delo/naloga129784UDK: 633.2.031:631.582(043.2)VisID: 195450COBISS_ID: 75316483sl