<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Bionadzor fitopatogenih gliv z uporabo sevov Bacillus spp.</dc:title><dc:creator>Novljan,	Jona	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Petković,	Hrvoje	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Goranovic,	Dušan	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>bionadzor</dc:subject><dc:subject>Bacillus spp.</dc:subject><dc:subject>fitopatogene glive</dc:subject><dc:subject>direktni antagonizem</dc:subject><dc:subject>inhibicija rasti gliv</dc:subject><dc:description>Fitopatogene plesni povzročajo velike izgube v kmetijstvu. V ta namen se večinoma uporabljajo kemični fungicidi, ki pa predstavljajo relativno veliko nevarnost za potrošnike in naravno okolje. V zadnjih letih je bilo v ta namen izvedenih veliko raziskav, ki so preučevale naravne antagonistične odnose med bakterijami in fitopatogenimi glivami. Po pregledu tega področja raziskav smo se odločili oceniti potencialno uporabo Bacillus spp. kot protiglivnih antagonistov. Uporabili smo preizkus neposrednega antagonizma na agarju iz krompirjevega dekstroznega agregata (PDA) za identifikacijo sevov Bacillus, kot je B. siamensis, ki kaže antagonistično aktivnost proti več fitopatogenim glivam. Naš nadaljnji cilj je bil ovrednotiti učinek filtrirane tekoče kulture B. siamensis proti Aspergillus niger in Botrytis cinerea in sicer z dodajanjem filtrata neposredno v tekoči PDA, kjer so bile gojene glivne kulture. Testirali smo vpliv časa gojenja (48 - 72 ur), koncentracije glukoze (5 - 20 g/L) in koncentracije filtrata kulture B. siamensis (1 % - 10 %) na glivne kulture, ki rastejo na PDA. Najvišjo zaviranje rasti tako B. cinerea kot A. niger smo odkrili, ko je bil B. siamensis 48 ur kultiviran v gojišču z nizko vsebnostjo glukoze (5 g/L). Dosegli smo zaviranje do 50 % glivne rasti. Na podlagi naših rezultatov lahko sklepamo, da ima sev B. siamensis dober potencial kot sredstvo za bionadzor proti več fitopatogenim glivam. Posebno močan učinek na rast smo opazili pri glivi B. cinerea.</dc:description><dc:publisher>[J. Novljan]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-09-08 07:16:33</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>129783</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 606:632.937:604.4:582.28:602.3:579.852.11:582.281.71(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 195449</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 75582979</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
