<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vloga epigenetskih mehanizmov pri prilagoditvi rastlin na podnebne spremembe</dc:title><dc:creator>Polajnar,	Mercedes	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Štajner,	Nataša	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>rastline</dc:subject><dc:subject>genetika</dc:subject><dc:subject>epigenetika</dc:subject><dc:subject>epigenetski mehanizmi</dc:subject><dc:subject>epimutacije</dc:subject><dc:subject>metilacija DNA molek.</dc:subject><dc:subject>kromatin</dc:subject><dc:subject>histonske modifikacije</dc:subject><dc:subject>podnebne spremembe</dc:subject><dc:subject>abiotski stresni dejavniki</dc:subject><dc:subject>prilagoditev na okolje</dc:subject><dc:subject>rastlinska fenologija</dc:subject><dc:subject>epigenetski spomin</dc:subject><dc:subject>fenotipska plastičnost</dc:subject><dc:description>Epigenetika, področje molekularne biologije, omogoča spreminjanje genetske informacije prek odziva organizma na okoljske signale brez spremembe zaporedja DNA molekule. Epigenetska regulacija je dosežena z različnimi epigenetski mehanizmi in povzroča značilno vklapljanje ter izklapljanje prepisovanja določenih genov. Najpogostejši rastlinski epigenetski mehanizmi, ki uravnavajo strukturo kromatina, so metilacija DNA molekule, histonske modifikacije, nekodirajoče RNA molekule in transpozonski elementi. Alternativno izražanje genov predstavlja pomembno vlogo pri razvoju rastlin, obrambo pred ponavljajočimi se elementi in hitremu odzivu na dražljaje iz okolice. Ključen pomen epigenetskih mehanizmov je sposobnost prilagajanja rastlin na stresne in življenjsko ogrožujoče dejavnike okolja, še posebej v času izrazitih podnebnih sprememb, ki močno posegajo v življenjski cikel rastlin. Podnebne spremembe predstavljajo za rastline hud fiziološki stres, zato so s pomočjo epigenetskih mehanizmov razvile visoko fenotipsko plastičnost. Epigenetske spremembe se lahko v obliki epigenetskega spomina dedujejo na hčerinske celice in tako ohranjajo transkripcijska stanja ter ustrezen odziv na okoljske dejavnike. Problematika podnebnih sprememb vse bolj narašča in povzroča hitrejše spremembe, kot so jih rastline navajene, zato je verjetno, da v prihodnosti naravni prilagoditveni mehanizmi ne bodo več zadoščali za preživetje rastlin. Ogroženi so predvsem gozdni ekosistemi, ki so ključni za ohranjanje naravnega ravnovesja.</dc:description><dc:publisher>[M. Polajnar]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-09-08 07:15:21</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>129768</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 601.4:577.21:631.524.85:551.583:581.522.4(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 195434</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 75436547</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
