<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vrstniško sodelovanje pri pouku na daljavo v 4. razredu osnovne šole</dc:title><dc:creator>Hudolin,	Maja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Polak,	Alenka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Gradišek,	Polona	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>vrstniško sodelovanje</dc:subject><dc:description>Šola spodbuja otrokov napredek na kognitivnem, moralnem, čustvenem in socialnem področju in prav slednji je v kontekstu pouka na daljavo zaradi epidemije covida-19 še posebej pomemben, saj interakcije z vrstniki omogočajo vzpostavljati drugačne vrste odnosov kot interakcije z odraslimi osebami. 
Za pouk na daljavo, ki lahko poteka zaradi različnih družbenih okoliščin, je značilna prostorska in časovna ločenost učitelja in učenca, poučevanje pa poteka s pomočjo informacijsko-komunikacijske tehnologije. Socialna interakcija je za učence izjemnega pomena, saj vpliva na zunanjo motivacijo za izvajanje učnih vsebin in je bistvena za razvoj pozitivne samopodobe, samozavesti in občutka identitete. Pri pouku na daljavo se možnost socialne interakcije, ki so je učenci vajeni v šoli, zelo spremeni in zmanjša, zato je pomembno, da učitelj omogoči možnost vrstniškega sodelovanja tudi v času pouka na daljavo. Ena od učinkovitih oblik vrstniškega sodelovanja pri pouku je sodelovalno učenje, kjer so člani skupine v soodvisnem položaju, saj imajo skupno nalogo in jasno določene vloge ter se obenem učijo sodelovalnih veščin. Tovrstna učna oblika pozitivno vpliva na doseganje spoznavnih učnih ciljev, čustveno-motivacijskih ciljev in psihomotoričnih oziroma spretnostnih ciljev ter za učence predstavlja predvsem zanimivo in aktivno pridobivanje znanja. 
V empiričnem delu smo z anketnim vprašalnikom raziskali  stališča učencev 4. razreda osnovne šole do vrstniškega sodelovanja pri običajnem pouku v šoli ter oblike, pogostost in namen sodelovanja med učenci v času pouka na daljavo. Zanimale so nas tudi zmožnosti učencev za uporabo IKT, njihovi občutki, prepoznavanje prednosti in želje po vrstniškem sodelovanju glede na spol in število sorojencev. Vzorec vključuje 118 otrok 4. razreda različnih osnovnih šol. 
Rezultati empirične raziskave so pokazali, da ima večina učencev pozitivna stališča do vrstniškega sodelovanja pri običajnem pouku v šoli in se stališča učencev večinoma ne razlikujejo glede na spol, prav tako večinoma ni razlik v prepoznavanju prednosti vrstniškega sodelovanja glede na spol. Anketiranim učencem je sodelovanje s sošolci večinoma všeč, ker gre za zanimivo in aktivno obliko dela. Učenci, ki so edinci, so ob vrstniškem sodelovanju v povprečju izkazovali nekoliko bolj pozitivne občutke kot učenci, ki so sorojenci. Ugotovili smo, da je večina anketiranih učencev s pomočjo informacijsko-komunikacijske tehnologije zmožna sodelovati s svojimi vrstniki in da je večina učencev prepoznala vrstniško sodelovanje na daljavo kot pozitivno izkušnjo ter si obenem želela pogosteje sodelovati z vrstniki. V povprečju pa so si to želeli bolj edinci kot pa učenci, ki imajo sorojence. Ugotovili smo, da je v času pouka na daljavo med učenci potekala večinoma pisna komunikacija z namenom pogovora o preživljanju časa doma ali nudenja pomoči pri šolskem delu. Večkrat na teden ali vsak dan pa so imeli tudi možnost virtualnih srečanj z učiteljem.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-09-08 04:17:04</dc:date><dc:type>Magistrsko delo</dc:type><dc:identifier>129763</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 75410691</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
