<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Encimska in kislinska kataliza esterifikacije modelnih komponent lignina</dc:title><dc:creator>Geč,	Filip	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Likozar,	Blaž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>lignin</dc:subject><dc:subject>kataliza</dc:subject><dc:subject>encimi</dc:subject><dc:subject>konverzija</dc:subject><dc:description>Bolj kot kadarkoli prej postaja jasno, da je človeški vpliv na okolje skozi zgodovino precej
nezavidljiv. V zadnjih letih problematika eksponentno narašča in znanost se vse bolj usmerja v
alternativne in bolj zelene metode že poznanih industrijskih procesov. Hkrati v ospredje stopajo
molekule, ki so bile pogosto obravnavane kot industrijsko nepomembne in posledično niso bile
predmet raziskav. Ena izmed takih molekul je lignin, ki znanost privlači s svojim širokim spektrom
možnih aplikacij v industriji. Kot naravni vir mnogih aromatskih spojin, ki imajo potencial na mnogih
področjih znanosti, je razgradnja lignina proces, ki bi lahko precej spremenil industrijo, kot jo
poznamo danes. Tudi za zahtevno razgradnjo lignina lahko rešitev najdemo v naravi; organizmi imajo
sposobnost encimske razgradnje lignina do uporabnih aromatskih komponent, tudi te pa lahko do
uporabnih produktov pretvorimo s pomočjo encimske katalize, ki je v primerjavi s kemijsko katalizo
precej bolj okolju prijazna, predvsem ko jo obravnavamo na industrijskem nivoju. Kemikalije z
dodano vrednostjo, ki jih lahko pridobimo iz makromolekule lignina, so v prvi vrsti biokemikalije in
biogoriva, a tudi drugih področij je veliko in aplikativni potencial lignina je vsekakor izjemno
privlačen za znanstvenike. Diplomsko delo opisuje teoretično podlago omenjene tematike, v
eksperimentalnem delu pa se osredotoča na pripravo encimskih in kislinskih vzorcev, ki so bili nato
podvrženi HPLC analizi, s pomočjo katere je bila določena morebitna uspešna konverzija reakcije
esterifikacije modelnih komponent lignina do estrskih produktov. Bolj podrobno sta bili proučeni dve
modelni komponenti lignina, in sicer eugenol in 2-metoksi-4-propilfenol. Kljub relativno majhni
uspešnosti rezultatov HPLC analize, predvsem pri encimski katalizi, je potencial na področju velik, saj
je na voljo še mnogo prostora za izboljšave reakcijskega procesa. V kombinaciji z encimi kot
biokatalizatorji bi lahko lignin skozi čas postal zelo pomemben alternativni vir in rahlo omilil vse bolj
grozeč okoljski problem.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-09-07 18:15:00</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>129748</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 16121</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 79346947</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
