<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Potrditev novih interaktorjev variant proteina Pig1 kvasovke Saccharomyces cerevisiae</dc:title><dc:creator>Žganjar,	Mia	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Petrovič,	Uroš	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>genetske interakcije</dc:subject><dc:subject>proteinske interakcije</dc:subject><dc:subject>lokus kvantitativne lastnosti</dc:subject><dc:subject>PIG1</dc:subject><dc:description>Za naravne populacije so značilne kompleksne ravni uravnavanja celičnih procesov, ki so običajno pod posrednim ali neposrednim vplivom okolja. Raznolikost med osebki populacije je zato moč pripisati raznolikemu medsebojnemu povezovanju teh ravni, izražanje lastnosti pa pripisujemo pripadajočim razlikam genetskih ozadij. 
Za odkrivanje genske arhitekture in molekulskih mehanizmov kompleksnih lastnosti uporabljamo številne pristope povezovanja fenotipa z genotipom. Vzročno povezovanje genotipa in fenotipa med drugim omogoča analiza določanja lokusov kvantitativnih lastnosti (ang. Quantitative Trait Locus analysis; QTL) ter njene izpeljanke.
Z analizo QTL je bila prepoznana tudi kompleksna lastnost sposobnosti kopičenja založnih lipidov v kvasovki S. cerevisiae [1]. Predlagani so bili kandidatni vzročni geni, od katerih PIG1 predstavlja gen z najvišjo napovedno močjo fenotipa na osnovi variante lokusa kvantitativne lastnosti. Alelni varianti PIG1 preučevanih sevov BY4741 in AWRI1631 se razlikujeta v številnih polimorfizmih, ki predstavljajo več kot 2 % zaporedja gena. Raznolikost variant zato dopušča spremenjen interaktom in divergentno funkcionalnost.
Ob preiskovanju vloge PIG1 v lipidnem metabolizmu smo uporabili dopolnjevanje proteinskih in genetskih interakcijskih profilov z določanjem novih genetskih in proteinskih interakcijskih partnerjev variant PIG1. Tako smo želeli preučiti pomen perturbacije interaktoma, odvisnega od genetskega ozadja seva. V sklopu magistrskega dela smo, za določevanje genetskih interakcij, izvedli test celične rasti ob prisotnosti rapamicina. Določili smo dve novi genetski interakciji gena PIG1 in sicer negativno genetsko interakcijo z RML2 ter pozitivno genetsko interakcijo s PHO23. Ugotovili smo, da kombinacija alelov seva AWRI1631v genetskem ozadju seva BY4741 povzroča hibridno nekompatibilnost s še neznanim genetskim dejavnikom. 
Razlike v interaktomih med sevoma smo podkrepili z visokozmogljivo različico metode dvohibridnega sistema kvasovke. Ta pristop nam je omogočal določiti nove kandidatne  proteinske interaktorje variant proteina Pig1. V nadaljevanju smo s klasičnimi pristopi potrdili zgolj že znano interakcijo s proteinom Gsy2.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-09-07 11:35:00</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>129721</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 11267</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 79701251</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
