<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Raziskava industrijskih pristopov senzoričnega vrednotenja kozmetičnih izdelkov</dc:title><dc:creator>Romič,	Lana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Gosenca Matjaž,	Mirjam	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>senzorična analiza</dc:subject><dc:subject>človeški čuti</dc:subject><dc:subject>kozmetični izdelki</dc:subject><dc:subject>analitične metode</dc:subject><dc:subject>hedonske metode</dc:subject><dc:description>Senzorična analiza je pomembno orodje za vrednotenje kozmetičnih izdelkov v celotni poti razvoja kozmetičnega izdelka, od konceptualizacije izdelka do marketinga in prodaje. Skupaj z instrumentalnimi testi daje dodatno vrednost in popolnejši profil kozmetičnega izdelka. Za razliko od instrumentalnih testov pri senzorični analizi kozmetični izdelek ocenjuje človek s svojimi osnovnimi čuti. To so vid, voh, tip, okus in sluh. Znotraj senzorične analize ločimo analitične in hedonske metode. Analitične imajo objektiven pristop, pri katerem sodeluje kvalificirano osebje, medtem ko je za hedonske metode značilen subjektiven pristop, pri katerem sodelujejo nekvalificirani prostovoljci. Znotraj vsake izmed metod ločimo več testov. Znotraj analitičnih metod ločimo diskriminatorno (trikotni test, duo-trio test, test s primerjavo v parih in uvrstitveni test) in deskriptivno (klasična kvantitativna deskriptivna analiza, metoda hitrega profiliranja, Pivot© profil metoda in metoda »označi, kar ustreza«) testiranje. Znotraj hedonskih metod ločimo afektivno in efektivno testiranje. Izbira testa je odvisna od cilja, ki ga želimo doseči.
V diplomskem delu smo z anketnim raziskovanjem med devetimi slovenskimi in tujimi kozmetičnimi podjetji preučevali pristop k postavitvi senzoričnega profila izdelka. Gre za kozmetična podjetja in podjetja, ki se med drugim ukvarjajo tudi s senzorično analizo kozmetičnih izdelkov. Zanimalo nas je, na kakšen način so podjetja vpeta v senzorično analizo, katere izdelke vrednotijo in katerih testov se pri tem poslužujejo. Pridobili smo tudi podatke o lastnostih, izobrazbi in usposabljanju ocenjevalcev ter prostorih, kjer se senzorična analiza izvaja. Seznanili smo se tudi s potekom senzorične analize in vrednotenjem rezultatov le-te. Ugotovili smo, da vsa podjetja v določenem obsegu izvajajo senzorično vrednotenje kozmetičnih izdelkov, najpogosteje za kozmetične izdelke za lase. Največkrat uporabljajo hedonski pristop oz. potrošniške teste. Zanimiv odgovor sta nam podali slovenski podjetji Kozmetika Afrodita, d. o. o., in Hemptouch, d. o. o. Vprašanja, povezana s senzoriko, so namreč pri Afroditi zgolj del testiranja polizdelka v izbranih testnih skupinah. Pri tem nikoli ne sodelujejo usposobljeni preizkuševalci, temveč zgolj prostovoljci. Podjetje Hemptouch ne nameni veliko pozornosti ugodni senzorični izkušnji, saj je namen njihovih izdelkov reševanje kožnih težav. Kljub temu so se z zamenjavo sestavine zaradi neugodne senzorične izkušnje že srečali. Tako vidimo, da je senzorična analiza neizogibni in pomemben del vrednotenja kozmetičnih izdelkov.
V drugem sklopu naloge smo na podlagi pridobljenih informacij v okviru anketnega raziskovanja in podatkov iz strokovne literature sestavili vprašalnik in izvedli senzorično analizo, kjer nas je zanimala predvsem povezava med zaznanimi lastnostmi ter trditvami za posamezen kozmetični izdelek. Izvedli smo hedonski oz. potrošniški test, in sicer kombinacijo afektivnega in efektivnega testa. Primerjali smo dve kremi za obraz znamke Afrodita, »Aqua MIX lahka hranljiva krema« in »Botanical MIX vlažilna gelna krema«. Kremi sta se med seboj razlikovali v določenih sestavinah, s čimer smo pojasnili razlike v senzoričnih lastnostih. Večina testirank bi raje izbrala »Botanical MIX vlažilno gelno kremo«, ki glede na informacije s strani proizvajalca dejansko dosega večji delež prodaje. V okviru testiranja smo prav tako potrdili večino navedb, s katerimi proizvajalec oglašuje oba kozmetična izdelka.
V okviru diplomske naloge smo z anketnim raziskovanjem pridobili veliko informacij ter dobili vpogled v ključno vlogo senzorične analize tako pri razvoju kot marketingu kozmetičnih izdelkov.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-09-07 08:45:32</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>129674</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 83165</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
