<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Motivika katalonske pomladi v opusu Antonia Gaudíja</dc:title><dc:creator>Gubanc,	Gal	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Germ,	Tine	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Antoni Gaudí</dc:subject><dc:subject>katalonski modernizem</dc:subject><dc:subject>neomudéjar</dc:subject><dc:subject>katalonski obok</dc:subject><dc:subject>katalonska farga</dc:subject><dc:subject>Palača Güell</dc:subject><dc:subject>Torre de Bellesguard</dc:subject><dc:subject>Casa Batlló</dc:subject><dc:description>Medtem ko je obubožana in še vedno agrarna postnapoleonska Španija tonila v vedno večjo gospodarsko in socialno krizo, je edino industrijsko razvito središče države iberskega polotoka, Katalonija, natančneje Barcelona, na krilih stabilne ekonomije in romantičnega duha doživljala vsesplošni, predvsem pa največji kulturni razcvet v zgodovini regije. Glavni nosilci in promotorji slednjega so bili številni literati in umetniki, ki so jih, zaradi lastne koristi in načrtov, rade volje podprli bogati katalonski industrialci. Največjega ugleda pa so bili deležni arhitekti, med katerimi je danes najbolj znana podoba Antonia Gaudíja. 
Dasiravno se dandanes Gaudíjeve stvaritve tretirajo za edinstvene in fantastične, tako kot tista njegovih sodobnikov v slogu, tehniki gradnje, materialu in ikonografiji trdno sledijo smernicam svoje dobe. Utrjevanju prokatalonske identitete in ideologije, ki pa sta včasih nekritični ali prikrojeni potrebam takratne družbe.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-09-06 07:16:30</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>129618</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 479358</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
