Povezava praksije in igre pri otrocih s spektroavtistično motnjoGregorin, Eva (Avtor) Gričar, Nevenka (Mentor) Šuc, Lea (Recenzent) diplomska deladelovna terapijaavtizemsenzorna integracijamotivacija za igrodispraksijaUvod: Igra je pomembna za otrokov razvoj, saj spodbuja aktivno sodelovanje in raziskovanje v okolju. Med igro otroci krepijo motorične, kognitivne, socialnointerakcijske ter senzorne spretnosti. Veščine igre pa so v medsebojnem odnosu s posnemanjem in praksijo. Namen: Predstaviti želimo pomen igre pri otrocih s spektroavtistično motnjo ter izpostaviti pomen praksije pri otrocih za vključevanje v igro. Metode dela: V diplomskem delu smo uporabili kvantitativno metodo raziskovanja. Kot merski instrument smo uporabili anketni vprašalnik. V raziskavi je sodelovalo 39 staršev otrok s spektroavtistično motnjo, starih od 3 do 6 let in 11 mesecev. Pridobljene podatke smo obdelali in analizirali ter jih slikovno prikazali. Rezultati: Ugotovili smo, da je 51 % otrok s spektroavtistično motnjo delno motiviranih za igro in za igro potrebujejo spodbudo s staršev. Raziskali smo, kako pogosta so določena vedenja pri igri otrok, in ugotovili, da se 54 % otrok pogosto igra iste igre, 36 % otrok pogosto potrebuje več časa, da se nauči določeno gibalno aktivnost, 28 % otrok pa ima težave pri posnemanju gibanja. Starši navajajo tudi težave, ki se kažejo pri zapenjanju in zavezovanju (33 %), pri uporabi predmetov skladno z njihovim namenom (51 %) ter spuščanju oziroma zamenjavi korakov pri vsakdanjih aktivnostih (28 %). Razprava in zaključek: Igra je aktivnost, ki je spontana, prostovoljna in notranje motivirana, predvsem pa prijetna za otroka. Za otroke s spektroavtistično motnjo sta značilna ponavljajoče se vedenje in omejeno zanimanje, kar se pogosto odraža tudi v njihovi igri. Ti primarni primanjkljaji močno vplivajo na otrokovo sposobnost vključevanja v namenske aktivnosti in so povezani tudi s primanjkljaji na področju senzorne obdelave, posnemanja, motoričnega načrtovanja in praksije. Otroci s spektroavtistično motnjo s težavami pri praksiji se redkeje vključujejo v bolj kompleksne igre in so v manjši meri motivirani za igro kot otroci, ki nimajo težav. Otroci z dispraksijo imajo težave na področju fine in grobe motorike, koordinacije, manipulacije, na področju izvajanja zaporednih dejanj, sposobnosti posnemanja, pri povezovanju zaporedja gibov ali dejanj ter pri povezovanju končnega rezultata nekega dejanja. Veščine igre, posnemanja in praksije se izboljšajo s pristopom senzorne integracije, ki ga delovni terapevti uporabljajo pri delu z otroki.[E. Gregorin]20212021-09-05 07:46:24Diplomsko delo/naloga129593UDK: 615.851VisID: 106365COBISS_ID: 75421443sl