Funkcionalno slikanje možganov z magnetno resonancoBelšak, Sara (Avtor) Oletič, Diana (Avtor) Podobnik, Janez (Mentor) Robida, Tina (Komentor) Mekiš, Nejc (Recenzent) diplomska delaradiološka tehnologijafMRImožganimožgansko kartografiranjemožganske regijeBOLDnevroniUvod: Človeški možgani predstavljajo najpomembnejši in hkrati najbolj skrivnosten organ v telesu. Možgani izvršujejo ogromno različnih nalog in glede na posamezne funkcije, jih je moč razdeliti na več možganskih regij. Eno izmed glavnih orodij za prikaz aktivnosti v določenem delu možganov je funkcionalno slikanje z magnetno resonanco. fMRI se opira na znanje, da aktiven del možganov porabi več kisika, s čimer se pretok krvi poveča, kar pa se lahko s pomočjo kontrasta BOLD tudi prikaže. Signal BOLD je odvisen od deleža kisika v krvi in meri razlike med tkivi ter spremembe krvnega pretoka. Kot rezultat je MR signal v aktivnih predelih možganov večji in nekoliko svetlejši na T2* obteženih slikah. Namen: Namen diplomskega dela je na podlagi sistematičnega pregleda literature določiti možganska središča predvsem za osnovna čutila človeškega telesa, motoriko in nekatere osnovne življenjske potrebe s podatki, pridobljenimi s fMRI. Metode dela: Kot metode dela navajamo deskriptivno metodo in sistematičen pregled literature, kjer smo vključili le tiste članke, ki so ustrezali vnaprej zastavljenim vključitvenim faktorjem. Uporabili smo v celoti dostopna besedila, napisana v angleškem ali slovenskem jeziku, članke, ki obravnavajo človeka, možgane ter tematsko ustrezne članke, napisane med leti 2002 in 2020. Rezultati: Rezultate 15 ustreznih člankov smo tematsko razvrstili in predstavili v dveh tabelah. Prva tabela navaja podatke o avtorjih, letu izdaje članka, lastnosti vzorca oz. št. udeležencev, opazovanem področju in nalogi udeležencev raziskave. Druga pa zajema ključne ugotovitve člankov iz prejšnje tabele. Razprava in zaključek: S sistematičnim pregledom literature smo uspeli ugotoviti, da se centri za čutila nahajajo na posameznih možganskih skorjah. Vidni korteks vglavnem pokriva zatilni reženj in se deli na primarno vidno skorjo V1 ter na ekstratriatno vidno skorjo (V2, V3, V4, V5). Auditorni korteks pri nastanku zvoka sodeluje z Wernicksovim in Brocanovim območjem ter z nekaterimi girusi in sulkusi v temporalnem režnju, gustatorno skorjo pa sestavljata sprednji del insule in inferiorni frontalni girus.Za govor je ključno območje Brocanovega področja, motorični gibi pa aktivirajo primarni in sekundarni senzorični korteks. Središča za čustva je mogoče najti v področju amigdale in bazalnih ganglijev. Amigdala se poleg S1, S2 in ACC aktivira tudi pri bolečini in skupaj tvorijo »matrico bolečine«. Menimo, da smo z diplomskim delom uspeli ovrednotiti pomen funkcionalne magnetne resonancein predstavili poglavitne možganske regije.[S. Belšak, D. Oletič]20212021-09-05 07:46:06Diplomsko delo/naloga129588UDK: 616-07VisID: 106360COBISS_ID: 76725251sl